Mednarodni položaj Kitajske po koncu hladne vojne

Name: Mednarodni položaj Kitajske po koncu hladne vojne
Brand: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
SKU: 463064
Price: 23.97 EUR
Availability: InStock

MARJAN CENCEN

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

23,97 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Broširana

23,97 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612354138

Mladinska knjiga ID

463064

Leto izida

2010

Velikost (šxdxv)

150 × 200 × 10

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Zbirka

1108

Jezik

SLO

Založnik

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Avtor

MARJAN CENCEN

Opis

Avtor se v knjigi ukvarja z vlogo Kitajske v mednarodnih odnosih s poudarkom na obdobju po hladni vojni. Tehtnost delu daje službovanje dr. Cencena na Kitajskem med letoma 1995 in 2000 ter nato med letoma 2005 in 2009, ko je tam opravljal vlogo veleposlanika Republike Slovenije. Delo temelji na zajetni zbirki virov, ki jih je zbral v času službovanja v Pekingu, ter na številnih pogovorih s kitajskimi državnimi uradniki, uslužbenci in raziskovalci na inštitutih. Dr. Cencen ugotavlja, da je v Evropi kljub globalizaciji, ko naj bi svet postajal vse bolj povezan in vse manjši, precej stereotipov, izhajajočih iz nepoznavanja Kitajske. V knjigi obračunava s stereotipi ter bralcu ponuja poglobljeno razumevanje dogajanja na Kitajskem

Posledice nepoznavanja Kitajske so lahko daljnosežne, saj se le-ta vse bolj povezuje z deli sveta, v katerih je zaradi različnih razlogov bolje sprejeta in razumljena. Za Slovenijo je krepitev odnosov s Kitajsko pomembna tudi zaradi zelo aktualne gospodarske diplomacije in prav zato bi bilo, ugotavlja avtor, zelo modro, da Slovenija dvostranske odnose s Kitajsko vsestransko okrepi.

Še posebej pa je delo dr. Cencena dobrodošlo danes, ko svet pretresata gospodarska in finančna kriza, pa tudi kriza vrednot. V svetu se namreč vse bolj širi prepričanje, da Fukuyamova trditev, da zmaga liberalnega kapitalizma pomeni "konec zgodovine", ne drži. Danes se namreč iščejo nove paradigme in drugačne smeri razvoja – morda lahko delček tega Evropa najde prav v kitajski politični misli – v konceptu, katerega osrednji del, kot piše avtor, še vedno ostajata vpliv in moč, vendar v osnovi daje poudarek tudi sodelovanju, če pa že gre za tekmovanje, to poteka v skladu s tradicijo moralnih načel. (Iz uvoda urednika, red. prof. dr. Antona Grizolda)