Nekaj o nas kot živalih

Name: Nekaj o nas kot živalih
Brand: LITERARNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO ŠERPA
SKU: 825368
Price: 15.00 EUR
Availability: InStock

TONE ŠKRJANEC

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

15,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

15,00 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616699808

Mladinska knjiga ID

825368

Leto izida

2020

Datum izida

19.10.2020

Velikost (šxdxv)

136 × 190 × 9

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Zbirka

1027

Jezik

SLO

Teža

123 g

Založnik

LITERARNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO ŠERPA

Avtor

TONE ŠKRJANEC

Opis

Nekaj o nas kot živalih je 11 samostojna pesniška zbirka Toneta Škrjanca. Pri Šerpi smo že dolgo nazaj brali Baker (2004), pred leti pa tudi izbor iz do tedaj objavljenih knjig V zraku so šumi (2012). Tonetova poetika je v vseh teh letih postajala vse bolj prepoznavna in takorekoč ponarodela, vsaj v tistem delu življa na slovenskih tleh, ki spremlja ali vsaj bere sodobno slovensko poezijo. Pred dvema letoma je za knjigo Dihaj dobil potrditev v kar dveh pesniških nagradah (Veronikini in Jenkovi). Tone tudi v novi knjigi ostaja zvest samemu sebi in svoji značilni govorici lepega in spretnega pogovornega idioma, ki beleži konkretne reči in zapisuje imena bližnjih, »brez zadrege se vtika v vse mogoče«; si zastavlja vprašanja in je naravnana na iskanja, ki iščejo z vsemi čutili; a še vedno primarno s pogledom in pa s tipom (dotikom).

Prva Tonetova zbirka je nosila naslov Blues zamaha in blues je glasbena oblika, ki zaznamuje tudi najnovejšo knjigo. Seveda, blues je telesno razpoloženje. Kljub temu, da bi za pesem, ki jo že toliko časa piše Tone Škrjanec, lahko uporabili besedno zvezo 'stara pesem', nas ta vedno znova navduši s svežimi poudarki in z domiselnim ubiranjem bluesovske lestvice, ki nam zveni znano, a hkrati drugače, izvirno in samosvoje. Nekateri pesniki z leti ne postanejo nujno modrejši, čeprav se jim zdi, da morajo s svojo poezijo slediti naravnemu redu minevanja časa in se nevarno približajo moraliziranju ali resentimentu. Za Toneta to ne velja. Kljub temu da z leti postaja modrejši, ni zaradi tega ni nič bolj pridigarski. Ostaja skromen in ne domišlja si, da je človek (v mestu) kaj več od živali (sredi narave), ki išče in mora iskati svobodo. Močno orožje pesnikove osvoboditve je samoironija.