Opis

Mednarodna uspešnica strastnega raziskovalca živalskega vedenja

Dr. Karsten Brensing, morski biolog in strasten raziskovalec živalskega vedenja, nas v knjigi Neznani svet živali popelje v svet, ki ga v resnici ne poznamo, čeprav ni zelo daleč ali zelo drugačen od človeškega. Knjiga je uspešnica v nemško govorečih deželah in je izšla še v Angliji, Franciji, na Kitajskem, Poljskem, v Estoniji, Turčiji in Sloveniji.

Od oboževalca TV-delfina do znanstvenega potapljača in raziskovalca

Avtorjevo karierno pot je začrtal delfin v priljubljeni TV seriji Flipper. Študiral je morsko biologijo in postal znanstveni potapljač. Med študijem je ugotovil, da je pri raziskovanju delfinov bolje, če obvladaš biologijo obnašanja in ne morske biologije in nazadnje tudi doktoriral iz te vede (Verhaltensbiologie).

Ne le preučevanje, ampak tudi zaščita živali!

Dr. Karsten Brensing je veliko svoje energije posvetil ne le preučevanju, temveč tudi zaščiti živali. Deset let je delal kot strokovni vodja nemške pisarne mednarodne organizacije WDC, ki skrbi za zaščito kitov in delfinov. Ustanovil je tudi javni sklad za pravice živali Individual Rights Inia¬tive (IRI), ki se zavzema, da bi živali dobile osebnostne pravice in bi jih lahko učinkoviteje zaščitili. V svoji knjigi Osebnostne pravice za živali se je med drugim zavzel, da bi delfinom, človeku podobnim opicam in slonom priznali status osebe.

Tudi živali poznajo to, kar ljudje imenujemo »kultura«

Kako to, da si kiti grbavci v Severnem Atlantiku vsako leto izmislijo nove pesmi in da skupina ork na zahodni obali Kanade ne žre rib? Avtor je med lastne izkušnje pri delu z živalmi vpletel najnovejša znanstvena spoznanja in nastala je knjiga, ki spreminja naš pogled na svet. Ljudje mislimo, da živali delujejo samo nagonsko. V resnici pa imajo živali znanje, ki gre iz roda v rod, čemur lahko rečemo kultura.

Spoznajte sto tisoč let staro »kulturo« ork!

Dr. Karsten Brensing z več primeri v knjigi Neznani svet živali pokaže, kako zakoreninjeni so pri živalih vedenjski vzorci, kulturna tradicija. Celo v življenjsko nevarnih razmerah se živali upirajo, da bi storile nekaj, kar ne sodi v njihovo »kulturo«. Pripadnice določene vrste ork v ujetništvu raje prej pogine od lakote, kot da bi jedle ribe. Spet druge orke nimajo spolnih odnosov s pripadnicami druge skupine ork, ki se hranijo s sesalci …

Odkrijte, katere mite o živalih ruši knjiga!

Ljudje imamo delfine na splošno za ljubke, prijazne živali, naklonjene ljudem. Raziskave so pokazale, da niso prav nič inteligentni in prijazni, ampak prej surovi. Ko navidezno prijazno plavajo s človekom, se mu v bistvu skušajo izogniti in mu uiti.

Delfinji samci so tudi posiljevalci samic. Lahko se namreč povežejo in skupaj naskočijo samico, kar je preverjeno učinkovita strategija. Pri samicah hijene je k sreči za »zaščito« poskrbela kar narava sama. Nosijo nekakšen »deviški pas«, s katerim se ubranijo vsiljivih snubcev.

Lastnost, »rezervirana« za človeško vrsto

Ene od človekovih lastnosti pa Brensing med živalmi ni našel. Ni odkril živali, ki bi podobno kot ljudje premagala vzgib po begu in se prostovoljno pustila mučiti, izkoriščati, zlorabljati, poniževati in žaliti. »Za zdaj je to še vedno edina posebnost, značilna samo za človeško živalsko vrsto,« ugotavlja.
In še nečesa živali ne znajo, čeprav na ravni posameznice domnevno razmišljajo in čutijo kot človek. »Niso zmožne, da bi se z nasiljem uprle našim strateško načrtovanim in v družbi razširjenim zlorabam.« Kot edino izjemo avtor navaja šimpanza.

Osupljivi izsledki poskusov o čutenju in razmišljanju živali

Psa odlikuje posebna instinktivna inteligenca, piše Brensing, saj začuti, kaj se dogaja s človekom. Kaznuje neiskrenost, vendar zna sprejeti opravičilo in odpustiti. Podgane se lahko smejejo, če jih žgečkamo. In tudi ribe čutijo bolečino. Pred desetletji so na Japonskem odkrili, da tamkajšnje opice umazani krompir operejo v potočku. Ne tako dolgo nazaj so v baselskem živalskem vrtu svinje prav tako oprale jabolka za hrano, a le če so bila umazana. Fraza, da je nekdo umazan kot prašič, je tako že lep čas izvita iz trte.

V zadnjih poglavjih knjige Neznani svet živali se avtor posveti živalim kot hrani in vzreji živali za hrano. Analizira stanje, razmišlja, kako bi moralo biti in kaj bi se dalo narediti. Upa, da bomo ljudje na temelju novih spoznanj in ugotovitev, vzpostavili ustreznejši odnos do živali in začeli bolje ravnati z njimi.

***

Mediji o knjigi 

»Brensing v svoji knjigi, bogati s številnimi presenetljivimi dejstvi o živalih, predstavi najnovejša znanstvena biološka dognanja, da človek s svojim družbenim, čustvenim in intimnim življenjem v svetu živega še zdaleč ni taka izjema, kot se je mislilo še pred kratkim.« - Samo Rugelj, Vikend magazin

​»Tudi Brensing v svoji občutljivo izpisani ter z mnogimi presenetljivimi dejstvi o živalih bogati knjigi jasno pokaže, da najnovejša znanstvena biološka dognanja jasno dokazujejo, da človek s svojim družbenim, čustvenim in intimnim življenjem v svetu živega še zdaleč ni taka izjema, kot se je mislilo še do nedavnega.« - Samo Rugelj, Bukla

»Morda nas bo knjiga Neznani svet živali, ki je pred dnevi v slovenskem prevodu izšla pri Mladinski knjigi, nekoliko ozavestila za osupljiva odkritja o resničnem življenju (in naravi) živali.« – Govori.se