Opis

Nepričakovano nadaljevanje najbolj nore pustolovščine

»Nikoli nisem nameraval napisati nadaljevanja zgodbe o stoletniku, ki je zlezel skozi okno in izginil. Številni so si ga želeli, ne nazadnje tudi sam junak Allan Karlsson, ki se mi je kar naprej sprehajal po glavi in vlekel pozornost nase, kadarkoli se mu je zahotelo,« je v uvodu zapisal Jonasson. Pa vendar je avtor najsrečnejšega stoletnika čutil potrebo po tem, da spet spregovori, po svoje oziroma po Allanovo. Ker je o najnesrečnejšem stoletju človeštva povedal že vse v prvi knjigi, je zdaj napočil čas, da pove »tako kot je, in posredno, kako bi moralo biti.« In to o vsem. Pa čeprav ne bo pomagalo.

Od Kim Džong Una do Donalda Trumpa

Tudi v nadaljevanju neverjetnih prigod se Allan in njegov prijatelj Julius znajdeta sredi zapletene diplomatske krize, ki se dogaja tukaj in zdaj. Zato boste med reševanjem krize mimogrede naleteli na politične voditelje z vseh koncev sveta, od severnokorejskega diktatorja do ameriškega predsednika Trumpa. Kajti, ti voditelji na navadne ljudi včasih gledajo zviška namesto spoštljivo, zato se jih – po besedah avtorja – spodobi šaljivo zbosti. In tako se neustrašna starčka že kmalu po tem, ko ju reši severnokorejska ladja, znajdeta iz oči v oči z gospodom Kim Džong Unom. Ampak to je šele začetek …

Skandinavski humor

Jonasson, ki je dobro znan tudi pri nas, je slovenskim bralcem zlezel pod kožo že s prvim romanom o Stoletniku. Po mnenju poznavalcev naj bi bile Nove prigode stoletnika še bolj berljive in zabavne. Z vse bolj izbrušenim pisateljskim peresom je Jonassonu namreč uspelo spisati nekoliko krajšo, a aktualno zgodbo o trenutnih razmerah v svetu. Z inteligentnim humorjem, ki mestoma prerašča v parodijo, je uspel začiniti zgodbo, ki je kljub podtalni kritiki trenutnih razmer lahkotno branje za najširši krog bralcev.

»Stoletnik je imel vedno pomirjajoč vpliv na ljudi okrog sebe, razen v redkih trenutkih v zgodovini, ko je koga razjezil do brezumja. Kakor takrat, ko je leta 1984 spoznal Stalina. Tisto je vodilo k petletni kazni v gulagu. In nekaj let po tistem se je izkazalo, da tudi Severni Korejci niso pretirano navdušeni nad njim. No, ja, vse to je bila preteklost. Zdaj je pregovoril Juliusa, da bosta najprej praznovala njegov stoprvi rojstni dan v skladu z načrtom (ker si Julius tega tako želi), potem pa se bosta usedla in se posvetila financam. Vse se bo dobro izteklo. Z malo sreče se bo morda pojavil nov kovček, poln denarja.«

***

Mediji o knjigi:

»Ne pričakujte povsem lahkotnega hahljanja, teme so hudo resne, ampak po sto letih na tem svetu je človek zagotovo pripravljen na vse, torej tudi soočenje z najbolj norimi političnimi voditelji..« - Bukla

» …pred nami je še eno prijetno počitniško branje za vse tiste pod sto, ki še niso nehali verjeti, da so stvari mogoče in da se kljub prihajajoči katastrofi vedno lahko najde kaj ali nekdo, kar jih obrne stran od najhujšega.« - Zarja & Jana

»Seveda se knjiga, v kateri med drugim nastopajo Donald Trump, Kim Džong Un, Vladimir Putin in Angela Merkel, lahko bere tudi kot veseloigra, vendar se aktualni svetovni dogoditi razmišljajočega bralca dotaknejo vsaj toliko kot resnična žalostinka.« - Janja Pepelnak, Tednik Panorama

»Seveda se knjiga, v kateri med drugim nastopajo Donald Trump, Kim Džong Un, Vladimir Putin in Angela Merkel, lahko bere tudi kot veseloigra, vendar se aktualni svetovni dogoditi razmišljajočega bralca dotaknejo vsaj toliko kot resnična žalostinka.« - Janja Pepelnak, Tednik Panorama

»Branje je začinjeno s tipičnim severnjaškim obešenjaškim humorjem, temu burkaškemu vzdušju pa se pridružuje tudi kanček trpke družbene kritike.« - Rešeto

»Obilico takih norih prebliskov premorejo tudi njegovi literarni junaki v knjigah Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil, Analfabetka, ki je obvladala računstvo, Morilec, ki je hotel v nebesa in četrtem romanu sočnega političnega in sociološkega humorja Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil.« - Zdenko Matoz, Delo

»Gotovo je plaz sprožil Stoletnik, ki je na novo definiral bralčev pogled na starejše, v bistvu že odpisane državljane oziroma družinske člane. Pri tem je opravil nalogo obujanja empatije pri bralstvu.« - Zdenko Matoz, Delo