O Spinozovem nauku v pismih gospodu Mosesu Mendelssohnu

Name: O Spinozovem nauku v pismih gospodu Mosesu Mendelssohnu
Brand: ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA
SKU: 897333
Price: 20.00 EUR
Availability: InStock

FRIEDRICH HEINRICH JACOBI

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

20,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

20,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612601348

Mladinska knjiga ID

897333

Leto izida

2023

Datum izida

12.02.2023

Velikost (šxdxv)

100 × 100 × 10

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

312

Jezik

SLO

Založnik

ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA

Avtor

FRIEDRICH HEINRICH JACOBI

Opis

Friedrich Heinrich Jacobi je bil ena pomembnejših intelektualnih figur svojega časa. Kljub temu, da je živel v obdobju, ko je bila evropska pisemska kultura na vrhuncu, skorajda ni imel sodobnika, katerega pisemski opus bi bil bogatejši od njegovega: med drugim so ohranjene njegove obsežne korespondence z Goethejem, Lessingom, Lavaterjem, Mendelssohnom, Kantom, Fichtejem, Reinholdom, Schellingom in Heglom. Jacobijeva misel je bila zelo intimno prepletena s pisemskim medijem. Napisal je dva filozofska romana v pismih, Allwill in Woldemar, in tudi večina njegovih del je v formi dokumentarnih ali fiktivnih pisem.

Kot salonski lev je igral pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja. Tako je na primer leta 1785 povzročil odmeven škandal, ko je pod naslovom »O Spinozovem nauku« objavil komentirano različico svoje korespondence z Mosesom Mendelssohnom, v kateri je nedavno preminulega dramatika Gottholda Ephraima Lessinga, velikega razsvetljenca, označil za spinozista in ateista. Ne bi pretiravali, če bi rekli, da natanko to delo označuje trenutek, v katerem se je razsvetljenstvo prevesilo v romantiko.

Cilj razsvetljenstva je seveda bil, da bi se kot družba otresli spon cerkvenjaškega moralizma in da bi nravstvene institucije, kot na primer pravno državo, religijo in moralo, utemeljevali na podlagi razumskih načel. Jacobi pa si v svojem delu prizadeva pokazati (v splošnem se že vse od njegovega izida privzema, da uspešno), da prav vsak razumski argument in vsaka sistematična filozofija nujno pelje v brezboštvo. Še več: pokazal je, da je mišljenje paradoksalno obravnavati instrumentalno, kot golo serijo sklepov, saj vsak sklep predpostavlja nekaj, česar ni mogoče dokazati, in da si vera in razum torej sploh nista v nasprotju, temveč se vzajemno pogojujeta.

Paradoksalno je bila posledica Jacobijevega poziva k verovanju ta, da se je v Nemčiji obudilo zanimanje za spinozizem. Čeprav Jacobijev fideizem v splošnem ni bil obravnavan kot resna filozofska alternativa (mnogi so ga oklicali za nasprotnika razuma ali celo jezuita pod krinko), pa se je vzpostavil konsenz, da je uveljavljeno razumevanje racionalnosti potrebno korenito spremeniti, kar med drugim močno rezonira v Heglovi filozofiji. Jacobi je bil prav tako prvi, ki je v filozofski diskurz, četudi kritično, vpeljal pojem nihilizma, s katerim je v kasnejših delih označil Fichtejevo in Schellingovo idealistično filozofijo.