Opis

V 19. in 20. stoletju je v zahodno in južno Nemčijo prišlo na deset tisoče slovenskih iskalcev dela. Okoli leta 1872 so habsburški kronovini Kranjsko in Štajersko zapustili prvi slovenski rudarji in kmetovalci. Naselili so se v Porurju, kjer so kmalu postali znani kot »vestfalski Slovenci«. Z jugoslovansko-nemškim sporazumom iz leta 1968 o novačenju delovne sile, delavcev na začasnem delu v tujini ali t. i. »gastarbajterjev«, pa je bila migracija iz Slovenije v Nemčijo usmerjena zlasti na Bavarsko in območja avtomobilske industrije. Takrat je, denimo, Audi v Ingolstadtu zaposloval tako veliko delovne sile iz Slovenije, kot so jo rudniki v Spodnjem Porenju okoli leta 1900. Avtor na podlagi bogatega arhivskega gradiva in svojih desetletnih raziskav, podprtih s sodobnimi izsledki, celovito prikazuje migracijska gibanja – kako je potekalo priseljevanje, nadaljnje preseljevanje ter vračanje, kakšne so bile bivanjske razmere slovenskih priseljencev, kako so oblikovali svoja društva, kulturo in delavske boje, kakšna je bila vloga socializacijskih instanc, kot so družina, šola, cerkev, politika. S to rekonstrukcijo knjiga umešča koordinate več kot stoletnega slovenskega migracijskega obdobja, ki je zajemalo Nemško cesarstvo, Weimarsko republiko, Nemški rajh in Zvezno republiko Nemčijo.

Težišče migracij se je premeščalo tako z geografskega vidika kakor z vidika specifičnosti posameznih panog. Slovenci so se iz premogovnikov v Porurju preusmerili v južnonemško avtomobilsko industrijo, zaradi česar so se spremenile tudi njihove splošne življenjske razmere, v tem sklopu tudi odnosi med spoloma. Predvsem pa so bili slovenski in jugoslovanski delavci v kovinski industriji veliko bolje sindikalno organizirani in zastopani od porurskih rudarjev iz vrst slovenskih izseljenskih generacij. Sindikalna usmerjenost mnogih slovenskih delovnih migrantov je veliki večini olajševala vključevanje v delovni vsakdanjik in mestno življenje, še posebno zato, ker je središče srednjebavarskega podonavskega prostora kmalu postalo pobrateno mesto Murske Sobote ...

Knjiga podrobno predstavlja ne samo regionalni in socialni izvor slovenskih izseljencev ali začasnih delavcev v tujini, razloge za njihov odhod od doma, potek njihove poti v Nemčijo in tamkajšnjo naselitev, temveč še posebno njihovo postopno, neredko težavno vključevanje v novo okolje, družinske razmere in poročne strategije (mdr. vprašanje pridobivanja državljanstva), identitetne zadrege v večnarodnostnem migrantskem okolju in rasiziranem nemškem, razlike med generacijami, kar zadeva jezikovne prakse (ohranjanje slovenščine in sprejemanje nemščine) in pripravljenost na stapljanje z nemško govorečo večino, ter delavsko organiziranje, ki je imelo vse do druge svetovne vojne prevladujoče katoliški pečat, izpostavlja pa tudi pomembno socialistično ali socialdemokratsko usmerjeno delavsko gibanje. Avtor zelo zanimivo primerja obe slovenski migrantski skupnosti, »vestfalsko« in povojno »bavarsko«, ter opozarja na razlike med njima tako v politični kulturi, narodni in socialni zavesti kakor v odnosu starih in novih priseljencev do večinskega nemško govorečega okolja in do svoje izvorne domovine in narodne pripadnosti.