Opis

Prvi del zbornika prinaša prispevke, ki so nastali v okviru znanstvenega posveta ob četrti obletnici vstopa v Hudo jamo, ki je potekal 5. marca 2013 v Ljubljani in na katerem je sodelovalo sedemnajst predavateljev. Njihovi prispevki iz različnih zornih kotov (zgodovinskega, pravnega, psihološkega in filozofskega) obravnavajo problematiko povojnih množičnih pobojev in njihovih posledic, ki se še danes bolj ali manj intenzivno odražajo v različnih segmentih vsakdanjega življenja.
Uvod k prvemu delu zbornika je besediloKraljestvo sencdirektorice SCNR dr. Andreje Valič Zver, v katerem ujame duh časa, ki se zdi tako daleč, a so njegove rane še vedno žive. Sledi ji prvi sklop z naslovomPojmovne opredelitve totalitarizma. Sestavlja ga niz prispevkov: doc. dr. Tamare Griesser - PečarTotalitarnost slovenske povojne oblasti, prof. dr. Bojana ŽalcaGenocid in totalitarizem: pojmovna analiza, pravnika Boštjana KolaričaHuda jama – primer genocidain prof. ddr. Igorja GrdineZgodovina, spomin in tradicija.
V drugem sklopu z naslovomDejstva in interpretacijedr. Vida Deželak Barič predstavlja prispevekSmrtne žrtve druge svetovne vojne na Slovenskem in notranji obračun, dr. Ljuba Dornik Šubelj predstavlja oddelek za zaščito naroda ministrstva za ljudsko obrambo in njegovo odgovornost za množične usmrtitve, kriminalist Pavel Jamnik predstavi grobišče Kočna – Poljane nad Jesenicami, mag. Renato Podbersič nas seznani z (ne)znanimi grobišči na Primorskem, dr. Damjan Hančič pa z množičnimi povojnimi grobišči na Kamniškem.
Tretji sklop pod naslovomPokop in žalovanjeprinaša prispevke doc. dr. Jerneja Letnarja Černiča»Most med preteklostjo, sedanjostjo ter prihodnostjo«: povojna prikrita grobišča in ureditev spominskih obeležij, muzejev in parkov, Marte Milene Keršič o vojnih in povojnih izkušnjah otrok, ki so zaradi vojne in povojnega preganjanja staršev imeli težko otroštvo, prof. dr. Tomaž Erzar pa s psihološkega stališča predstavlja pogoje odpuščanja.
Zadnji, četrti sklop prispevkov z naslovomDetabuizacija spominaprinaša razprave prof. dr. Janeza Juhanta z naslovomSpomin na žrtve je opomin človeških stranpoti in spodbuda k sodelovanju, mag. Jurija Pavla EmeršičaBarbarizirana krajina, Jelke PiškurićRazlični spomini – ista preteklost?, dr. Katarine Kompan ErzarDetabuizacija spomina:Očiščenje spomina in vzpostavljanje varnih odnosov v nevarni družbiter dva prispevka Jožeta Dežmana z naslovomaSlovenija – razpad tabujev titoizma in tranzicijska pravičnostterMuzeji, spomeniki in spomeniška območja titoizma.

Drugi del zbornika prinaša prispevke, ki so nastali v okviru posvetaObčutljivi osebni podatki v arhivskem gradivu tajnih policij, ki je potekal v Arhivu Republike Slovenijenovembra 2012. Slednji posega na področje materialne dediščine slovenske totalitarne polpreteklezgodovine in je posvečen soočanju z varovanjem arhivskega gradiva nekdanjegaenopartijskega družbenopolitičnega sistema.
Od sprejetja Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/2006) se v slovenski javnosti zastavlja vprašanje, kako ravnati z dostopnostjo do podatkov, ki so nastali pri delovanju nekdanjih enopartijskih represivnih organov in se v arhivskem gradivu pojavljajo, saj so bili ti večinoma pridobljeni na nedemokratičen način in s kršitvami človekovih pravic. Temu je treba dodati tudi dejstvo, da so bile v Sloveniji izjemno velike količine tovrstnega gradiva uničene, po ocenah arhivistov in zgodovinarjev tudi do 80 odstotkov. Kljub vsemu pa je ohranjeno arhivsko gradivo neprecenljiv vir za proučevanje delovanja totalitarnega jugoslovanskega (slovenskega) enopartijskega družbenopolitičnega režima, omejevanje dostopa do tovrstnih podatkov pa vzbuja sum elitizma in prikrivanja slovenske polpretekle zgodovine. Razprava o dostopu do arhivskega gradiva nekdanjih represivnih organov in polemika o tem, da bi morebitno razkritje (nekdaj tajnih) podatkov lahko celo ogrozilo državno varnost, je leta 2011 pripeljala do referenduma o arhivskem zakonu. Po spodletelem poskusu njegove spremembe se je v strokovni javnosti polemika, kakšen naj bi torej bil pravi način uporabe arhivskega gradiva represivnih organov, ki bi omogočal raziskovanje slovenske polpretekle zgodovine in varovanja občutljivih osebnih podatkov posameznikov, ki so bili žrtve tega, nadaljeval.
Prispevki, ki so objavljeni v drugem delu zbornika, tako predstavljajo razmišljanje arhivistov, pravnikov in zgodovinarjev, ki so se sestali na posvetuObčutljivi osebni podatki v arhivskem gradivu tajnih policijo razkoraku med zakonodajo in prakso ter težkim položajem, v katerem so se znašli arhivisti in uporabniki arhivskega gradiva organov nekdanjega enopartijskega družbenopolitičnega sistema: dr. Dragan Matić predstavlja prispevek(Ne)dostopnost občutljivih osebnih podatkov v arhivskem gradivu Službe državne varnosti (SDV): isti zakon, različna praksa!, dr. Matevž Košir v prispevku z naslovomOdprti arhivi in odgovornost uporabnikovpredstavlja načela Mednarodnega arhivskega sveta in nekaterih drugih mednarodnih predpisov, ki urejajo dostop do osebnih podatkov v arhivskem gradivu, Urban Brulc iz Urada informacijskega pooblaščenca RS je avtor prispevkaRazmerje med splošnimi pravili varstva občutljivih osebnih podatkov in specialnimi pravili o javni dostopnosti arhivskega gradiva,Tadej Cankar predstavlja nastanek in delovanje represivnih organov nekdanjega enopartijskega družbenopolitičnega sistema ter arhivsko gradivo, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, dr. Gregor Jenuš predstavlja različne prakse dostopa do arhivskega gradiva v prispevku z naslovomObčutljivi osebni podatki in anonimizacija arhivskega gradiva v fondu SI AS 1931ter spregovori tudi o zahtevnem in odgovornem postopku anonimizacije občutljivih osebnih podatkov, dr. Jernej Letnar Černič predstavlja prispevekUstavnopravni in mednarodnopravni vidiki svobode dostopa do arhivov;doc. dr. Tamara Griesser - Pečar je kot odlična poznavalka arhivskega gradiva nekdanjega enopartijskega družbenopolitičnega sistema predstavila primer Katoliške cerkve kot ene najbolj spremljanih organizacij na Slovenskem. Mag. Lubomir Augustin in mag. Pavel Kugler iz Češke republike v zborniku predstavita češke izkušnje s soočanjem s totalitarno polpreteklo zgodovino in z njenim arhivskim gradivom.

Avtorice in avtorji prispevkov dokazujejo, da je le skozi dialog s preteklostjo mogoče doseči spravo za prihodnost