Opis

Številko smo tematsko posvetili gradnikom mesta. Kaj vse gradi mesto? Trgi, mostovi, cerkve, ne smemo pa pozabiti tudi na lepoto, umetnost in naključja. 25 kratkih zapisov različnih avtorjev in 25 ilustracij Petra Kuntariča. Gostujoči urednik poglavja: Aleš Gabrijelčič. 

Mesto in meščani

Zala Kralj piše kolumno Nad mariborskimi strehami, Tadej Zupančič pa iz Londona o fotografskemu projektu zbirk ljudi, ki jih zaznamujejo enake oprave.

Naredili smo intervju z dr. Bogom Zupančičem, ki je eden od vodilnih poznavalcev slovenske arhitekture med obema vojnama. V svojih knjigah dosledno opozarja, da bi lahko marsikateri vzor za današnjo urbano in bivalno kulturo našli v lastni, predvojni zgodovini. Pogovor se posveča meščanstvu kot družbenemu sloju, arhitekturi kot izrazu identitete in statusa, razvoju stanovanjskih četrti ter vsakdanjemu meščanskemu življenju – od kulture in ekonomije do bivalne kulture in socialnih dinamik. Pogovarjala se je Nina Granda, portret: Nik Erik Neubauer.

Aleš Gabrijelčič in Nik Erik Neubauer sta v svojem raziskovanju ljubljanskih mestnih četrtih tokrat obiskal Dukićeve bloke, ki so bili zgrajeni v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja in predstavljajo lep primer mesto tvornega medvojnega urbanizma.

Gregor Turnšek, naš dopisnik iz Helsinkov, je pripravil intervju z Evo Tavčar, slovensko arhitektko, ki svojo poklicno kariero že od konca študija razvija na Norveškem.

Arhitektura

Poglavje o arhitekturi uvede tri prispevke arhitekturne kritike. Janez Suhadolc piše o dveh vodnjakih, Živa Pečenko o mrtvem gozdu, Miha Završnik pa o umestitvi Potniškega centra Celje.

Arhitekturni del revije začenjamo s projektom Urbani center Ribnica birojev ABIRO in EFEKT arhitektura.

Matjaža Grudna je Nikolaj Novak povprašal o temu, kaj zanj pomeni dom, hkrati pa smo pokukali v njegovo stanovanje na Mestnem trgu, ki ga je oblikovala arhitektka Ana Gruden.

Tržnica že od nekdaj predstavlja središče kraja, mesta; je prostor, kjer potekajo naključna srečanja meščanov ob vsakodnevnih opravkih. Kombinat arhitekti v Ivančni Gorici oblikovali novo tržnico, kjer se ob sobotah v kraju odvija življenje. Piše Janja Brodar.

Predstavljamo tudi čolnarno na Bledu, prenovo OFIS arhitektov.

V reviji je predstavljen tudi projekt KORA biroja ARREA, ki z umestitvijo novega doma za starostnike v Ravnah na Koroškem revitalizira degradirano območje dvorca Javornik in ga vplete v vsakdanje življenje ljudi.

Kampus sv. Mihaela Anne Heringer je prvi samonosni objekt iz zbite zemlje! Stoji v Traunsteinu na Zgornjem Bavarskem. Masivne stene iz zbite zemlje gradijo novo srce kampusa.

Pišemo tudi o prenovi Prešernove domačije v Vrbi, katere prva faza je bila zaključena na kulturni praznik. O projektu smo se pogovarjali tudi s Sašo Roškar, konservatorsko svetovalko na Območni enoti Kranj.

Predstavljamo stanovanje H studia ARHIMETRICS, prenovo stanovanja velikosti 56 m2 v funkcionalističnem bloku iz l. 1929 na Poljanskem nasipu.

Arhitektka Nina Dolar je raziskala enega od precej običajnih elementov slovenskih sosesk druge polovice 20. stoletja – Triplexe Savina Severja, ki se s svojo univerzalno zasnovo prilagajajo različnim kontekstom. V Ljubljani jih je kar 58!

Arhitekt Luka Jerman, ki je prevedel knjigo Ukoreninjenost Juhanija Pallasmee, razkriva korespondenco med njim in finskim arhitektom – ta deloma še presega njegovo razumevanje sveta in arhitekture, ki jo odkriva v Ukoreninjenosti.

Pogledali smo v kreativne prostore na obrobju in v središču mesta, Chili films na Letališki cesti in .raw lab na Slovenski cesti. Ali se razlikujejo? Kako kreativni posamezniki dojemajo svoj ustvarjalni prostor, kaj potrebujejo, kaj jih navdihuje? Katarina Gomboc Čeh je medtem obiskala Lana Kraševca, ki je v Pegleznu nedavno odprl prodajalno nišnih parfumov. Prepričali smo jo, da ga vpraša tudi, kakšen parfum bi priporočil arhitektom.

O pošti kot izginjajoči infrastrukturi mesta je pisala Maja Dobnik.

Podobe

V tretjem poglavju predstavljamo projekt Neukročeni predmeti, ki so ga zasnovali v Centru za kreativnost, odkrivata pa ga Sara Eravci in Vid Žnidaršič.

Petra Pogorevc se je pogovarjala z Matejo Rebolj, baletno in sodobno plesalko, ki je za svoje delo prejela številne ugledne nagrade, med drugim tudi zlato ptico ter Župančičevo in Prešernovo nagrado. V začetku leta so ji na festivalu Gibanica podelili tudi nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo.

Revija se zaključi z intervjujem z Pippom Ciorro, višjim kustosom za arhitekturo in oblikovanje v muzeju MAXXI v Rimu. Z njim se je pogovarjal Matevž Granda.