Paralelna vesolja

Name: Paralelna vesolja
Brand: KULTURNO DRUŠTVO MARIBORSKA LITERARNA DRUŽBA
SKU: 851699
Price: 10.00 EUR
Availability: InStock

ALEŠ JELENKO

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

10,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

10,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616329569

Mladinska knjiga ID

851699

Leto izida

2021

Datum izida

27.09.2021

Velikost (šxdxv)

130 × 200 × 9

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Zbirka

1478

Jezik

SLO

Založnik

KULTURNO DRUŠTVO MARIBORSKA LITERARNA DRUŽBA

Avtor

ALEŠ JELENKO

Opis

»Na periferiji slovenske poezije ter kulturne krajine že vrsto let vztraja avtentičen pesniški glas Aleša Jelenka: glas, ki prisluškuje samemu sebi, se s samim seboj bori, išče možnosti svojega izraza, obenem pa prisluškuje tudi svetu, svetovnozgodovinskemu trenutku. Predvsem pa je to glas, ki se ves čas giblje na robu tišine: odkrivajo jo, brska za njo, razmetavajoč za seboj sledi izkopanin, zakriva jo, izgublja in znova najdeva.

Prvenstveno v svojem jeziku. Jelenkova raba slovenščine je raba pesnika, ki se je v jeziku naselil s svojim bivakom, ki tam prenaša viharje in ledeno klimo, vse zato, da bi se mu na nekaterih mestih razkril neprecenljiv pogled v svet, da bi tu in tam užil čisti sublimni trenutek poti same, da bi na njej ujel redek trenutek tišine, plezajoč preko govorice. A višje kot Jelenko prihaja, bolj se naseljuje v globinah gore, bližje njenim koreninam. Je v skrivnosnti dvojni vlogi rudarja in planinca, jezik mu omogoča dvig nad vsakdanji blebet, obenem pa se mu daje v svoji strašni utemeljenosti, kot hiša biti, ki je ni mogoče zavreči, zgolj približati se njenemu izvoru in zaslutiti krajino onkraj njenih meja.

Njegov jezik je, kot je mogoče s tolikšno silo razbrati v pričujoči knjigi, spojen z ostalimi čuti. Njegovo oko ne slika pokrajine, pesnik gleda skozi jezik, prav tako kot jezik gleda z njegovim očesom. Njegovo oko se sooča s predmeti in jih preko jezika, ki gledanje oblikuje, dovolj pristno nagovarja, da ga ti gledajo nazaj. Predmeti zanj niso samo dani v uporabo, temveč se s pesmijo odvija dialog z njimi, obenem pa se ruši neizrečeni dogovor, ki ga z njimi imamo. S tem, ko se Jelenko izreka o tem govoru, ga zamaje. Vse to pa ne v rušilni želji, temveč v čudenju resničnosti, ki nam je dana.« - Muanis Sinanović (iz spremne besede)