Pariški bohemi (1889-1895)

Name: Pariški bohemi (1889-1895)
Brand: NARODNA GALERIJA
SKU: 617941
Price: 17.00 EUR
Availability: InStock

ROSA PFAFFINGER

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

17,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

17,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616743457

Mladinska knjiga ID

617941

Leto izida

2014

Datum izida

02.12.2014

Velikost (šxdxv)

164 × 234 × 13

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Jezik

SLO

Založnik

NARODNA GALERIJA

Avtor

ROSA PFAFFINGER

Opis

Narodna galerija je izdala slovenski prevod knjige Pariški bohémi (1889–1895), avtobiografsko poročilo avstrijske slikarke Rose Pfäffinger, ki v ospredje postavlja življenje v pariških umetniških krogih s konca 19. stoletja. Delo je za slovenske bralce še posebej zanimivo, saj Pfäffingerjeva med umetnike, kakor so August Strindberg, Knut Hamsun, Frank Wedekind, Käthe Kollwitz idr., umešča tudi Slovence, denimo Ferda Vesela in Ivano Kobilco. Sploh slednja ima v delu pomembno vlogo, saj jo prijateljica in bogata dedinja Pfäffingerjeva povabi v svoje pariško stanovanje, kjer živi skupaj s slikarko Mario Slavono in nemško-danskim zbirateljem umetnin Willyjem Gretorjem, ki je oče tako Mariinega kot Rosinega otroka, za povrh pa se vanj zaljubi tudi Kobilca. Z bogatim izborom slikovnega gradiva in dodanimi opombami je bila naša želja besedilo še bolj približati slovenskemu bralcu.Pisanje Pfäffingerjeve priča o doslej še nepoznanih plateh Ivane Kobilce; o njenem svobodnem duhu, njeni ljubezni do zemeljskih reči (pa naj gre za alkohol, kranjske klobase ali moško telo) in pred vsem o njeni sposobnosti preživeti – in celo uspeti – v umetniškem svetu poznega 19. stoletja, v katerem je dekadenca postavljala ravno toliko omejitev, kot jih je razbijala.Pariški bohémi so eno redkih pričevanj ženske, ki je izkusila življenje v bohémski stanovanjski skupnosti ter je eksperimentirala z umetnostjo, vegetarijanstvom, svobodno ljubeznijo in ničejanskimi ideali. Slikarkin reflektivni osebni zapis pred bralcem razgrne problematiko položaja žensk – sploh umetnic – ob koncu 19. stoletja.