Prašič ali hudič: doberdobska ljudska pravljica

Name: Prašič ali hudič: doberdobska ljudska pravljica
Brand: GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA GORICA
SKU: 919026
Price: 18.00 EUR
Availability: InStock

KATERINA FERLETIČ

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

18,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Trda

18,00 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9791280793119

Mladinska knjiga ID

919026

Leto izida

2023

Datum izida

16.06.2023

Število strani

Velikost (šxdxv)

290 × 210 × 5

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Jezik

SLO

Teža

277 g

Založnik

GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA GORICA

Avtor

KATERINA FERLETIČ

Opis

Ljudska pravljica iz Doberdoba je dobila svojo prvo zapisano podobo po pripovedi Hilarija Lavrenčiča z imenom Ne kradi!, ki mu jo je kot otroku v domačem narečju pripovedoval nono Genio. Zapisana je bila v sklopu projekta, preko katerega so v letih 2018-2019 mladi, ki delujejo v okviru Prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela, Slovenskega katoliškega društva Hrast iz Doberdoba ter Fantovskega zbora Devin-Nabrežina, aktivno odkrivali in spoznavali nesnovno kulturno dediščino, vezano na ustno izročilo domačih krajev. Zbrane ljudske pripovedi so bile nato upesnjene v knjižno slovenščino, za kar je poskrbela Nina Pahor, Patrick Quaggiato pa je ta besedila uglasbil. Mladi so jih novembra 2019 v režiji Sanje Vogrič uprizorili na Rubijskem gradu v glasbeno-dramski predstavi z naslovom Legende.

Doberdobska zgodba je od tu dalje naletela na čisto posebno umetnostno obliko. Po zaslugi Katerine Ferletič se je srečala z japonskim kamišibaj gledališčem, kar pomeni z načinom pripovedovanja zgodb ob prikazovanju slik v posebnem malem odru, butaju. Katerina Ferletič, po rodu iz Doberdoba, ki se s to obliko japonske umetnosti ukvarja že vrsto let, je doberdobsko pravljico priredila za kamišibaj pripovedovanje, jo preimenovala z novim naslovom Prašič ali hudič in posamezne prizore likovno upodobila v tehniki kolaža. Za knjižno izdajo je prispevala tudi zapis o vlogi ljudskega izročila, z željo, da bi vsa lepota in bogastvo domače kulturne dediščine ne šla v pozabo. Izdaja te narodopisne pripovedi, v kateri stoji ob slovenskem besedilu tudi narečna inačica, je gotovo še korak naprej v tej smeri. Preko dveh QR kod, ki sta objavljeni v knjigi, lahko prisluhnemo tako narečnemu pripovedovanju kot uglasbitvi pesmi.