Ruah: Vetje duha

Name: Ruah: Vetje duha
Brand: MLADIKA TRST
SKU: 950566
Price: 17.00 EUR
Availability: InStock

novo

ELENA BLANCATO

Slovenski, italijanski jezik

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

17,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

17,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9788873423577

Mladinska knjiga ID

950566

Leto izida

2024

Datum izida

28.08.2024

Število strani

144

Velikost (šxdxv)

150 × 210 × 12

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Jezik

SLO

Teža

332 g

Založnik

MLADIKA TRST

Avtor

ELENA BLANCATO

Prevajalec

LAURA CASTEGNAROMARIJA CENDA-KLINC

Opis

Za naslov dramatične pripovedi, ki nam razkriva, zakaj je pater Placido Cortese (Cres, 1907 – Trst, 1944) žrtvoval svoje življenje kot mučenec zaradi ljubezni in molčečnosti, je Elena Blancato izbrala judovsko besedo Ruah, ki pomeni veter, dih, a tudi Svetega Duha.

Knjigo, ki je izšla leta 2014, je sedaj ponovno na voljo ob 80. obletnici smrti patra Corteseja. Zanj je bil uveden beatifikacijski postopek. Izdaja je dvojezična, v slovenščini in italijanščini, saj njegova ljubezen do bližnjega ni poznala narodnostnih in jezikovnih zaprek.

Leposlovni del dopolnjujeta predgovor, ki ga je prispevala predsednica Sklada dr. Vlasta Polojaz, in zgodovinski okvir opisanih dogodkov in ljudi, ki ga je sestavil Ivo Jevnikar.

Pater Placio Cortese, frančiškan s Cresa, je med drugo svetovno vojno žrtvoval svoje življenje, da je rešil številne preganjane. Pomagal je internirancem v enem izmed mnogih fašističnih taborišč, v Chiesanuovi (bil je med zelo redkimi, ki so se zavedali, kaj se dogaja), in ki je pomagal Judom bežati v Švico. Bil je duhovnik bistrega uma, ki je med slikami, ki so jih romarji puščali kot votivna sporočila, izbiral fotografije, da bi jih uporabil za dokumente, ki so omogočali umik na tuje.

Bil je človeški magnet, ki je za reševanje bližnjega okoli sebe oblikoval vojsko, ki so jo sestavljale padovanske ženske (sestre Martini), dekleta iz Saonare in tri študentke. Njegova zgodba, njegovo dolgotrajno in boleče mučeništvo sta iz njega oblikovala človeka, ki se je povsem daroval Bogu, tako da se ga spominjamo kot “mučenca zaradi ljubezni”. Zadnje besede, ki jih je namenil sozaporniku, ki ga je srečal v bunkerju na trgu Oberdan, so bile: “Molči in moli!”

Umrl je v Trstu, v Bunkerju na Trgu Oberdan, kjer so gestapovci mučili nasprotnike. V delu Trg Oberdan se patra Corteseja spominja tudi pisatelj Boris Pahor, ki se je v tistih mučilnicah z njim bežno srečal.