Opis

Vodnik za razumevanje in odpravljanje pogostih težav pri psih.

Ali ste zaradi svojega psa na koncu z živci?

Je napadalen, živčen, boječ ali preprosto vzkipljiv?

Mogoče pa je vaš štirinožni prijatelj z nečim obseden - pa naj bo to skakanje po vsakem človeku, ki stopi skozi vrata, ali pa nas stalno nadleguje, da mu mečemo vedno isto umazano zeleno teniško žogico, spet in spet in spet.

Ali pa ste mogoče prepričani, da imate popolnega ljubljenca, vendar bi z njim radi imeli bolj izpopolnjen odnos? Ali bi res radi ugotovili, kaj je tisto, kar žene vašega psa?

Ali bi radi spoznali pasji razum, da bi lahko z njim vzpostavili še bolj trdno zvezo?

Če lahko pritrdite vsaj nekaterim zapisanim vprašanjem, ste v roke dobili pravo knjigo.

Priznani strokovnjak za pse Cesar Millan, zvezda oddaje Šepetalec psom na National Geographic Channelu, vam pomaga videti svet skozi oči vašega psa, tako da končno lahko odpravite njegove vedenjske težave.

Kaj se boste naučili?
• Kar vaš pes v resnici potrebuje, morda ni tisto, kar mu dajete.
• Zakaj so naravni nagoni krdela vašega psa ključ do srečnega odnosa.
• Cesarjeve formule za zadovoljnega psa: gibanje, disciplina in naklonjenost - v tem vrstnem redu.
• Kako se povezati z vašim psom na pasjem nivoju.
• In še mnogo več!

Svetovna uspešnica!

RECENZIJA:
Priznani strokovnjak za pse Cesar Millan nam v svoji knjigi pomaga videti svet skozi oči našega psa, pomaga nam, da ga pravilno vzgojimo, da preprečimo razvoj različnih oblik neželenega vedenja, hkrati pa nas pouči tudi o tem, kako odpravljamo najpogostejše vedenjske težave. Avtor večkrat poudarja, da moramo pri ravnanju s svojim štirinožnim prijateljem razmišljati po pasje, vedeti
moramo, kaj naš pes v resnici potrebuje in, da marsikdaj to kar mu dajemo oziroma nudimo ni tisto, kar v resnici potrebuje. S psom se moramo povezati na njegovi ravni, le tako bomo dosegli dobro sožitje s svojim štirinožcem. Rdeča nit knjige je Cesarjeva formula za zadovoljnega psa: gibanje, disciplina in naklonjenost, tri stvari, ki jih mora biti pes deležen v napisanem vrstnem redu.
Upoštevanje te formule je tudi pomemben korak, da bo naš pes psihično uravnotežen. Pri tem pa moramo vedeti, da zgolj izpolnjevanje določenih povelj še ne pomeni, da je pes tudi psihično uravnotežen.

Cesar Millan si je svoje znanje o psih začel nabirati že v zgodnjih otroških letih, ko je veliko časa preživel na kmetiji svojega starega očeta. Ta je imel poleg gospodarsko koristnih živali tudi več psov, ki so sicer živeli na prostem, bolj ali manj so se prehranjevali sami (z lovom), staremu očetu pa so pomagali pri paši živine, bili so tudi čuvaji, hkrati pa so bili tudi družabniki in spremljevalci.
Cesarjev stari oče je znal delati s psi. Brez prisile, s posebno, mirno-odločno energijo je dosegel, da so bili ti zelo ubogljivi, psihično uravnoteženi, vsem ljudem na kmetiji, od otrok do starejših pa so priznali, da so ti po rangu višji od njih. Do svojih ljudi niso nikoli kazali napadalnega vedenja. Cesarjev stari oče, zelo umirjen in notranje močan človek je bil torej tisti, ki je dal zdaj enemu najbolj znanih
strokovnjakov za pse na svetu največ znanja o teh živalih. Odnos do psov pa si je Cesar oblikoval tudi v veterinarski ambulanti v Mehiki, v ameriškem pasjem salonu in v eni od ameriških šol za pse. Zdaj dela v Centru za psihologijo psov, s svojim znanjem in seveda tudi s pomočjo medijev pa je postal najbolj znan strokovnjak za pse na svetu.

Prepričan sem, da bo knjigo z veseljem in z velikim zanimanjem prebral vsak ljubitelj psov in vsak pasji skrbnik, pa tudi vsi tisti, ki bodo to šele postali. Nedvomno pa bo knjiga v precejšnjo pomoč tudi vsem vaditeljem psov in inštruktorjem v pasjih šolah. Vse, kar je v njej zapisano je rezultat avtorjevih zelo bogatih izkušenj, zato je knjiga prepričljiva in je napisana v dovolj poljudnem in razumljivem
jeziku. Iz knjige pa se lahko marsičesa naučimo tudi o sebi oziroma o ljudeh, saj smo ne nazadnje le del živih bitij na našem planetu, ravnanja in "razmišljanja" še zlasti visoko razvitih živali pa so zelo podobna našim, človeškim. Avtor večkrat poudarja, da napake delajo predvsem ljudje in ne njihovi psi. Ko se ljudje začnejo zavedati svojega napačnega ravnanja s psom in ga odpravijo, čudežno
"ozdravi" tudi njihov pes.

Cesar Millan v svoji knjigi nekajkrat med potencialno nevarne pasme šteje tudi nemške ovčarje in nemške bokserje in po njegovem ti psi niso primerni za vsakega skrbnika. Res gre za delovni pasmi, ki pa v Sloveniji nikakor nista na "črni listi". Še zlasti nemški bokserji slovijo kot okolju prijazni psi, nemški ovčarji pa slovijo kot ubogljivi, vodljivi in učljivi psi. Sicer pa vemo, da so vedenjske lastnosti
psa odvisne v največji meri od tega, kako ga vzgojimo, se pravi od okolja oziroma od človeka, kar pogosto v knjigi poudarja tudi avtor, ne pa toliko od pasme.

Ko v knjigi ocenjuje Mehiko in Združene države Amerike po odnosu do psov je treba povedati, da pse tudi v Mehiki, še zlasti v urbanem okolju, zelo cenijo kot hišne živali in se z njimi zelo veliko ukvarjajo. Ne nazadnje sta dandanes tudi v kinološkem smislu tako Mehika kot Združene države Amerike zelo pomembni deželi.

Vsi vemo, da je pes sposoben zaznati razpoloženje, ki ga ima človek. Avtor to imenuje sporazumevanje s pomočjo energije, ki jo oddajata tako človek kot tudi pes. Pes se te energije zaveda in jo zelo tankočutno zaznava in se nanjo odziva, nam ljudem pa je postal takšen način sporazumevanja bolj ali manj neznan oziroma se ga premalo zavedamo ali pa sploh ne.

Avtor daje v svoji knjigi zelo pomembno mesto krdelu, socialni skupnosti, kjer živita človek in pes (ljudje in psi ali pa psi z drugimi psi). V krdelu je vodja in so sledilci krdela, ki so pač tako ali drugače rangirani. Avtor vse podrejene člane krdela imenuje sledilci, ker pač sledijo vodji krdela. Čeprav v slovenski kinološki terminologiji zanje sicer uporabljamo izraz člani krdela, je prevajalec v tej knjigi
namenoma uporabil izraz sledilec. Zelo pomembno je, tako avtor, da ima vodja krdela v odnosu do psa vedno mirno-odločno energijo. Vloga vodje krdela je seveda zelo pomembna. Tako avtor piše, da mora biti ta vedno prvi. Tudi na sprehodu, kjer mora pes vedno hoditi za svojim človekom, kvečjemu je lahko z njim vzporedno, nikoli pa ne sme biti naprej. Sam ravnam pri tem malce drugače. Svoje pse
vedno učim, da so na sprehodu pred menoj, preprosto zato, da vidim, kaj počnejo. Zaradi tega nisem imel doslej nikoli težav s tem, da ne bi bil "prvi v krdelu".

Avtor zelo slikovito piše o različnih oblikah neželenega vedenja pri psu in to podkrepi s primeri, ki jih je sam reševal. Piše o vzrokih nastanka, o znakih in o odpravljanju neželenega vedenja. V slovenskem jeziku pravzaprav takšne literature sploh ni. Poglavja o neželenih oblikah vedenja bodo zelo koristila pasjim skrbnikom, pa tudi strokovnjakom za vedenje psov. Mogoče še to, v izvirniku avtor o
odpravljanju nezaželenega vedenja govori kot o rehabilitaciji psa. Za ta primer pa sva se s prevajalcem odločila za slovenski izraz prevzgoja, ki je tudi popolnoma v skladu s slovensko kinološko terminologijo.

Posebno poglavje avtor v knjigi namenja tudi tako imenovanim psom iz rdeče cone, se pravi, zelo nevarnim napadalnim psom. Milijon ugrizov, ki jih vsako leto v ZDA povzročijo psi, so pravzaprav zakrivili ljudje oziroma so zanje odgovorni. Napadalno vedenje je pač posledica napačnega ravnanja s psom. Nevarna napadalnost ni vzrok, ampak je rezultat resnih vedenjskih težav psa. Avtor zelo
prepričljivo opozarja, da pri psih, ki živijo z nami, ljudmi, ne smemo dopustiti nikakršnega napadalnega vedenja in to ne do ljudi in ne do drugih živali.

Prebral sem že veliko knjig o psih in strokovnih člankov. Knjiga Cesarja Millana je vsekakor med vsemi nekaj posebnega in sem jo prebral z velikim zanimanjem, ne nazadnje pa sem se iz nje tudi marsičesa novega naučil.

Strokovni recenzent
Jože Vidic, dr. vet.med.