Opis

Spoznajte resnično skrivnost »zbirke Šlomovič«
Beograjski starinar Bata si za pomočnika pri poslih po Evropi najde mladega študenta Leona iz Ljubljane. Nekega dne v stari vili v Zagrebu naletita na zaprašeni katalog Šlomovičeve razstave s spiskom slik slavnih slikarjev od Modiglianija do Renoirja, od Kandinskega do Picassa itd. Odkar so te slike na silvestrovo 1944 ob trčenju dveh vlakov izginile, je njihova usoda zavita v skrivnost.

Življenje in smrt Ericha Šlomoviča
Roman duhovito in sočno opisuje poseben svet s svojo kulturo, žargonom, v katerem ne manjka ne kriminala ne erotike. V ta svet vstopi Erich, o čigar rojstvu obstajata dve različici. Po prvi se je rodil v bogati židovski trgovski družini leta 1915 v Vinkovcih na Hrvaškem, v Avstro-ogrski monarhiji. Po drugi (manj verjetni) pa leta 1901 v Bosni v Otomanskem imperiju. Po prvi različici naj bi bil ustreljen 1. januarja 1943, po drugi različici naj bi končal v mobilni plinski celici.

Med elitnimi galeristi in zbiratelji umetnin
Zagotovo pa je Erich Šlomovič zelo mlad prispel v Pariz, kjer ga je zaposlil v svoji galeriji na Rue Laffitte slavni takrat 70-letni Ambroise Vollard. Bil je galerist in zbiratelj, ki je podpiral takrat še neuveljavljene umetnike: Cezanna, Renoirja, Maneta, Gauguina, Van Gogha, Picassa in druge ter razstavljal njihova dela. Šlomovič, ki ga je Vollard uvedel v družbo francoskih impresionistov in evropske avantgarde, je začel zbirati likovna dela tudi zase. Želel je namreč ustanoviti muzej francoskih impresionistov v Beogradu ter muzej (takratnega) sodobnega jugoslovanskega slikarstva v Zagrebu.

V vzdušju grozeče nemške invazije
Potem ko je Vollard leta 1939 nepričakovano umrl v avtomobilski nesreči, je ostalo v njegovem 10.000 likovnih del. Šlomovič je v strahu pred prihajajočo vojno shranil 200 slik v trezor Société Générale v Parizu in plačal najem do leta 1943.
Svojo zbirko umetnin – po nekaterih podatkih 600, po drugih 429, po tretjih 300 umetnin – pa je z diplomatsko pošto odpremil v Jugoslavijo. V Zagrebu je novembra 1940 prvič (in zadnjič) razstavil svojo zbirko, nato pa jo poslal v Beograd. Tam se je dolgo in neuspešno pogajal s prestolonaslednikom Pavlom Karadjordjevićem o gradnji muzeja.

Nacisti zbirki ne pridejo na sled
Po Hitlerjevem napadu na Jugoslavijo se je družina Šlomovič umaknila v naselje Bačina v jugovzhodni Srbiji. Erich je skril svojo zbirko za dvojnim zidom v vaški hiši. V enem od nemških pogromov so bili zajeti in usmrčeni Erich, njegov oče in brat. Četudi je Hitler, točneje Gӧring, vedel za zbirko, je niso našli. Erichova mati, ki je preživela vojno, se je v zameno za doživljenjsko rento dogovorila za predajo likovne zbirke beograjskem narodnem muzeju.

Umetnine izginejo v železniški nesreči
V nočni vožnji vlaka 31. decembra 1944, s katerim se je Roza Šlomovič z zbirko peljala v Beograd, je prišlo do trčenja vlakov. V nesreči je umrla, slike pa so se raztresle med mrtvimi potniki in razbitinami vagonov. Takrat je baje precej del izginilo; v muzej v Beogradu naj bi prispelo 58 slik (med drugim dela Cezanna, Degasa, Gaugina, Matissa, Deraina in drugih) ter 286 risb in grafik.

Dejstva, ki burijo domišljijo
Leta 1979 je Société Générale odprla trezorje, kjer so hranili Vollardove umetnine, ker ni nihče tako dolgo plačal najemnine. S prodajo naj bi poplačali zapadle stroške v znesku 5.000 dolarjev. Prikazal se je zaklad: slike Picassa, Cezanna, Van Gogha, Deraina …, za katere je avkcijska hiša Sotheby's na dveh prodajah – v Londonu in Parizu – iztržila 37 milijonov dolarjev.
Največ domišljije v Šlomovičevi zgodbi pa buri dejstvo, da se število umetnin, ki naj bi jih mladi galerist in ljubitelj umetnosti zbral, ne ujema s številom doslej najdenih in evidentiranih del. So se zgubila na poti iz Zagreba v Beograd , koliko pa jih je izginilo v železniški nesreči?

»Izgubljene« umetnine na trgu
O skrivnostih in zapletih v zvezi z zbirko Ericha Šlomoviča je bilo objavljeno nešteto člankov v domačem in tujem tisku. O njem je Veljko Bulajić posnel film Donator (1989), Momo Kapor pa napisal knjigo Dosije Šlomovič (2004). Občasno, kot se je pred leti zgodilo na Bavarskem, se na umetnostnem trgu najdejo umetnine »iz izgubljene zbirke«.

Odlomek iz knjige

Leon je očaran in ves iz sebe sedel ob njem. Tu, sredi panonske ravnine, je dobil lekcijo, ki je ni videl niti na filmu, kaj šele v restavratorskih delavnicah, ki so jih s fakulteto obiskovali v pomembnih muzejih. Nihče nima pojma, kaj vse je mogoče narediti. Počutil se je veličastno. Postal je del zgodbe, posebne zgodbe, ki ji na svetu ni para. Malo ga je razganjalo, vendar je vedel, da je molk zaveza, ki je ne sme prelomiti. Ahoj, svet, prihajam! se je smehljal sam pri sebi.


***

O avtorju

Slavko Pregl (1945) je mladinski pisatelj, pripovednik, basnopisec, založnik in urednik. Piše kratko in povestno prozo za mladino in tudi odrasle. Objavlja prozna dela, basni, satirične in humoristične tekste, poljudnoznanstvena dela. Spada med klasike sodobne slovenske mladinske in otroške književnosti.

Leon Pogelšek se je rodil leta 1963. Leta 1984 je pričel s prodajo starin in umetniških del, sprva na boljšem trgu v Ljubljani, kasneje pa tudi v Trstu, Beljaku, Gradcu, Zagrebu in Beogradu. Med leti 1996 in 2001 je skupaj z Jakom Prijateljem vodil galerijo Anonimus v Ljubljani. Leta 2007 je vodil kuharsko oddajo na RTV Slovenija (Kuhajmo z Leonom) in izdal kuharsko knjigo (Kuhajmo brez zavor). Leta 2013 je prevzel kuratorstvo in upravljanje najstarejše ljubljanske galerije Galerija Kos v prehodu Nebotičnik.


***

Mediji o knjigi

»Delo sloni na resnični zgodbi, vezani na domnevno izgubljene umetnine, ki so bile v lasti Šlomoviča, hkrati pa duhovito in sočno opisuje posebni in razburljivi svet trgovanja in ponarejanja umetnin.« - STA

»Resnična zgodba o prevarantih na kvadrat nas popelje v svet zbirateljev, trgovcev, svetovnih muzejev in galerij.« - Matevž Polajnar, Radio Slovenija

»Pisatelj Slavko Pregl in galerist Leon Pogelšek sta s skupnimi močmi napisala roman Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič. Temelji na resničnem dogajanju, pripoveduje pa o trgu z likovnimi deli, o umetnostih zbirkah in ponaredkih, o pohlepu, bajnih zaslužkih in prevarah.« - Vlado Motnikar, Radio Slovenija

»Roman govori o varljivem trgu umetnin in skrivnostni likovni zbirki Ericha Šlomoviča. Slavko Pregl je ta svet, poln preobratov in hedonizma, opisal, kakor on to zna, humoristično in berljivo.« - Delo

»Zgodba o prevarah in lakomnosti in skrivnostih iz sveta umetnosti navdušuje s svojim tekočim ritmom pa tudi z dramaturškim stopnjevanjem napetosti. Zares vznemirljivo in odlično branje!« - Bukla

»Roman duhovito in sočno opisuje poseben svet s svojo kulturo, žargonom, v katerem ne manjka ne kriminala ne erotike.« - Kočevar

»Zgodba o prevarah, lakomnosti in nepojasnjenih skrivnostih iz sveta umetnosti.« - Samo Rugelj, www.siol.net

»V delu s skrivnostnim naslovom sta avtorja na 451 straneh popisala zgodbo, ki jo boste odnesli s sabo pod borovce. Dragoceni kos letošnjega poletja.« - Začne- Urška Krišelj Grubar, Zarja

»Delo je izvirno in ni samo resnična zgodba o artističnem svetu in svetu ponaredkov, temveč sem se trudil, ko sem jo pisal, opisati čim več dogodkov in lokacij, ki so v osemdesetih letih res obstajali in so bili kultna mesta.« - Leon Pogelšek v intervjuju za Zarja & Jana

»Leonu Sattlerju, večnemu študentu tretjega letnika umetnosti in zgodovine ter priložnostnemu preprodajalcu starin na bolšjem trgu, na videz nič ne manjka … Prav skozi njegove oči spoznavamo prevarantski in hedonistični svet trgovcev z umetninami, v katerem ne manjka preobratov - nekaterih celo resničnih, kajti Leon Pogelšek, avtor zgodbe, na podlagi katere je Slavko Pregl spisal ta roman, je tudi sam galerist.« - Mladina

»V zgodbo sem »padel «, ko mi je svojo pustolovščino povedal Leon. Poiskal sem podatke o Šlomoviču , »mojstrovem vajencu «, in o njegovi tragični vrnitvi iz Francije v domovino; to je zdaj predgovor in okvir najine knjige.« - Slavko Pregl v intervjuju za Delo

​»Izginula zbirka Ericha Šlomoviča je tako osrednja tema romana, v katerem legendarna ugibanja o njenem obstoju dobijo oprijemljivo podlago in potrditev.« - Katarina Mahnič, 3. program Radia Slovenija – Ars

»Urbano legendo, ki je desetletja zaposlovala ljubljanske umetniške kroge, namreč zgodbo o ponaredkih likovnih del svetovnih razsežnosti, ki izvirajo z Balkana in so najbrž tudi del zasebnih zbirk in javnih galerij po svetu, sta pisca te spretno napisane knjige zajela z veliko žlico in jo razgalila v vsej svoji balkanski 'veličini.« - Irena Brejc, Naša žena & Ženska

»Kar me je najbolj pritegnilo, je prav to, da je zgodba resnična. Dogodki, o katerih pišem, so se res zgodili. Česa takega si še izmisliti ne bi mogel.« - Slavko Pregl v intervjuju za Ono

»Kvaliteta romana se kaže v izpiljenosti vsebine, saj je Pregl mojstrsko upovedil Pogelškovo zgodbo.« - Martina Frangež, Spekter

»Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič je roman o kriminalnih tržnih praksah. O za drobiž nabavljenem materialu, ki se pri vsaki naslednji menjavi nekajkrat podraži, se plemeniti z zvezami in poznanstvi, kjer posredniki in kramarji vseh rangov enkrat nerazumno višajo, drugič brezstrastno spuščajo cene, kadar gre za vabe, kjer zneski preskakujejo iz dinarjev v marke, te pa v milijone. Knjiga o delovanju »trga«, ki uravnava ceno in priskrbi izdelke, če je le potreba in grejo v promet - in malo o prevaranih v tej verigi.« - Matej Bogataj, Mladina

»Slavko Pregl je avtor več kot petdesetih knjig, pretežno za mlade bralce, v knjigi Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič pa nam ponuja sočno pripoved ki nas v živahnem ritmu vodi skozi peripetije protagonistov, podkrepljena s pečatom resničnosti in začinjena s humorjem, ki ne zataji niti v najhujših trenutkih, v epilogu pa beremo biografske podatke protagonistov, če bi kakorkoli podvomili o dogodkih , ki jih je Leon Pogelšek zaupal pisatelju.« - Katja Kralj, Primorski dnevnik