Slovenski prevrat 1918: položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov

Name: Slovenski prevrat 1918: položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov
Brand: INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO
SKU: 771140
Price: 25.00 EUR
Availability: InStock

JURIJ PEROVŠEK

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

25,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Trda

25,00 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616386920

Mladinska knjiga ID

771140

Leto izida

2019

Datum izida

15.02.2019

Velikost (šxdxv)

135 × 210 × 20

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Zbirka

845

Jezik

SLO

Založnik

INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO

Avtor

JURIJ PEROVŠEK

Opis

Potem ko so v zadnjem letu svetovne vojne z ustanovitvijo Narodnega sveta za Slovenijo in Istro 16. in 17. avgusta 1918 v Ljubljani na Slovenskem v vsenarodnem okviru politično uveljavili ime Slovenije, je v slovenskem narodnem gibanju, ki ga je vzpodbudila Majniška deklaracija 30. maja 1917, nastopil čas neposrednih priprav na ustanovitev samostojne, zunaj habsburške monarhije oblikovane jugoslovanske države. Narodni svet je bil nadstrankarska organizacija politične pobude, utemeljen z namenom, da na podlagi majniške deklaracijske zahteve po državni osamosvojitvi habsburških Jugoslovanov (takrat še v okviru monarhije) izrazi voljo slovenskega ljudstva v pogledih na narodno samoodločbo in vzpostavitev neodvisne jugoslovanske državne skupnosti. Vodil ga je tedanji vodilni slovenski politik, načelnik katoliške Vseslovenske ljudske stranke (VLS) dr. Anton Korošec.

Slovenci so se na odhod iz monarhije pripravljali na različnih področjih – organizacijskem, propagandnem, gospodarskem in finančnem. Ob tem so oktobra 1918 v slovenski politiki javno obravnavali tudi vprašanje ureditve bodoče jugoslovanske države. VLS je zagovarjala avtonomistično ureditev in republikansko državo habsburških Jugoslovanov (njen državnopravni načrt je oblikoval Fran pl. Šuklje), najvidnejši predstavniki liberalne Jugoslovanske demokratske stranke na čelu z njenim predsednikom dr. Ivanom Tavčarjem pa skupaj s Kraljevino Srbijo oblikovano unitaristično, centralistično in monarhistično jugoslovansko skupnost. Jugoslovanska socialnodemokratska stranka vprašanja jugoslovanske države ureditve tedaj ni obravnavala. V svoji osamosvojitveni narodni politiki so Slovenci sodelovali s hrvaškimi in srbskimi političnimi predstavniki iz AvstroOgrske.

Plod njihovega skupnega dela je bila ustanovitev Narodnega vijeća Slovencev, Hrvatov in Srbov 5. in 6. oktobra 1918 v Zagrebu. Narodno vijeće je bilo vrhovno politično predstavniško telo, ki je razglasilo in prevzelo vodenje boja jugoslovanskih narodov v avstro-ogrski monarhiji za njihovo popolno državno samostojnost. Njegov predsednik je bil Anton Korošec. Ko je AvstroOgrska 28. oktobra 1918 priznala svoj vojaški poraz in obenem 287 Čehom, Slovakom in jugoslovanskim narodom priznala pravico do popolne samoodločbe, so naslednji dan v Ljubljani in Zagrebu pretrgali državnopravne vezi z monarhijo in razglasili ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Narodno vijeće je postalo vrhovni organ oblasti v Državi SHS.

Država SHS je ob nastanku z izjemo Prekmurja, Međimirja, Bačke, Baranje in Banata, ki so ostali v okviru Madžarske, obsegala vse ostalo jugoslovansko ozemlje nekdanje monarhije – Slovenijo, Hrvaško s Slavonijo, Istro in Dalmacijo ter Bosno in Hercegovino. Kasneje se je njen dejanski obseg zaradi italijanske zasedbe slovenskega Primorja, Istre, kvarnerskih otokov Cres in Lošinj, severne Dalmacije in dalmatinskih otokov zmanjšal. Država SHS je obstajala do 1. decembra 1918, ko se je s Kraljevino Srbijo (tej sta se 25. oziroma 26. novembra 1918 priključili Vojvodina in Kraljevina Črna gora) združila v Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev......