Sočutje in stigma: družbene razlike in revščina v slovenski novejši zgodovini

Name: Sočutje in stigma: družbene razlike in revščina v slovenski novejši zgodovini
Brand: INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO
SKU: 874307
Price: 20.00 EUR
Availability: InStock

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

20,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Broširana

20,00 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789617104158

Mladinska knjiga ID

874307

Leto izida

2022

Datum izida

01.06.2022

Število strani

261

Velikost (šxdxv)

165 × 240 × 10

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Jezik

SLO

Teža

460 g

Založnik

INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO

Urednik

IVAN SMILJANIĆ

Opis

Zbornik, ki ga sestavlja deset prispevkov, prikazuje različne aspekte pojavljanja družbenih razlik in revščine na slovenskem prostoru od sredine 19. stoletja do danes. Razdeljen je na tri sklope. Prvi sklop, sestavljen iz štirih prispevkov, tematizira marginalizirane družbene skupine, katerih obrobni položaj je bil pogosto zvezan s šibkim materialnim stanjem. Uvodoma so obravnavani berači in potepuhi v obdobju Avstro-Ogrske in Kraljevine SHS/Jugoslavije, ki so bili pogosto deležni zakonskega in javnega preganjanja (Branka Grošelj). Na podoben način so analizirane tudi skupine revežev v napol agrarnem Laškem v drugi polovici 19. stoletja (Alenka Hren Medved), gluhoneme mladine, ki se je šolala v ljubljanski gluhonemnici (Dunja Dobaja), ter delavke ljubljanske Tobačne tovarne (Urška Strle); tudi pripadniki ter pripadnice teh skupin so bili neredko stigmatizirani in slabo ali le delno preskrbljeni.

Drugi sklop obravnava skrb za reveže, ki so jo vodili lokalna in deželna oblast ter gospodarske ustanove. Obravnavani so primeri spodnještajerskih hiralnic do druge svetovne vojne (Filip Čuček), karitativnega udejstvovanja Kranjske hranilnice pred prvo svetovno vojno (Nataša Henig Miščič) in prizadevanja različnih oblasti za izkoreninjenje tuberkuloze in trahoma na Slovenskem, posebej v Prekmurju (Meta Remec).

V zadnjem sklopu so zbrani trije prispevki, ki v ospredje postavljajo statistično analizo podatkov. Na ta način so analizirani etnične in jezikovne značilnosti ter spolna strukturiranost ljubljanske elite na začetku 20. stoletja, vključno s spremembami ob prelomu leta 1918 (Irena Selišnik in Ana Cergol Paradiž), nato problem statističnih meritev revščine v socialistični Sloveniji, ki revščine kot prisotnega družbenega pojava sploh ni priznavala (Marta Rendla), in na koncu prikaz aktualnega stanja v samostojni Sloveniji (Srečo Dragoš), ki potrjuje, da so številni problemi, ki zadevajo revščino in velike družbene razlike, še vedno prisotni.

Prispevki potrjujejo, da so premoženjske razlike pomemben družbenoekonomski faktor, ki je močno vplival na življenjski status, družbeni položaj in samovrednotenje posameznika v vseh obravnavanih obdobjih ter političnih sistemih. Zbrane raziskave razkrivajo spreminjajoč se družbeni odnos do revščine, ki je segal od moralizatorskega zavračanja in strahu do usmiljenja ter karitativnosti. Zbornik predstavlja dopolnitev dosedanjega znanja o družbenih razlikah v slovenski preteklosti in nakazuje, v katere teme se lahko usmerijo bodoče raziskave.