Svoboda kot najsubtilnejši prisilni jopič

Name: Svoboda kot najsubtilnejši prisilni jopič
Brand: DRUŠTVO ZA TEORETSKO PSIHOANALIZO LJUBLJANA
SKU: 906408
Price: 28.00 EUR
Availability: InStock

MARKO LEVAČIĆ

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

28,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

28,00 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789617190038

Mladinska knjiga ID

906408

Leto izida

2023

Datum izida

16.06.2023

Število strani

232

Velikost (šxdxv)

145 × 215 × 14

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

Jezik

SLO

Teža

175 g

Založnik

DRUŠTVO ZA TEORETSKO PSIHOANALIZO LJUBLJANA

Avtor

MARKO LEVAČIĆ

Opis

Avtor dokazuje, kako sta lahko Althusserjev pojem ideologije in Lacanov pojem diskurza izjemno močni orodji za analizo družbene realnosti. Postavljena v skupen kontekst, se vzajemno osvetljujeta in tvorita plodno teoretsko platformo, na podlagi katere je moč misliti družbene pojave ter razpoznavati pomembne premike v družbenopolitičnem polju. Ti premiki gredo vselej skupaj s premiki v subjektivnosti.

Obravnava te problematike Levačiću tako omogoča premislek različnih tipov ideološke subjektivnosti, tj. različnih načinov, kako ideologija vpne posameznika v svojo mrežo, kar je ključno za razumevanje družbene realnosti in časa, v katerem živimo. Za slednjega je značilna odprtost in nedoločenost družbenega simbolnega prostora, razgaljenje nosilcev avtoritete in figur gospostva ter specifična oblika (prisilne) svobode, ki so je deležni subjekti. Tovrstna osvoboditev je zgolj pretanjen način, kako ideologija zagrabi posameznika in ga vpne v kapitalistični sistem. Pri tem odigra ključno vlogo blagovna forma. Slednja med drugim omogoči, da se mistifikacija preseli z ravni odnosov med ljudmi na raven odnosov med rečmi, v blagovno sfero. Poblagovljenje naposled zajame tudi odnose med ljudmi in jih potisne v nove oblike fetišizma oziroma ekshibicionizma, kar se kaže tako na ravni subjekta in intersubjektivnosti kot na ravni figur gospostva.

Sodobna, na kapitalizmu temelječa družba torej ni prosta iluzij in ideologij, mistifikacija (v prehodu iz tradicionalne družbene strukture) ni preprosto izginila, temveč se je objektivirala, premestila v blagovni univerzum, ki pa vzvratno določa tudi obliko posameznikove svobode (spremeni jo v svobodo na trgu) in intersubjektivnih razmerij. Levačić dokazuje, da je takšna svoboda zgolj način delovanja ideologije, njen trik, s katerim naredi samo vpetost v razmerja dominacije in podreditve za nekaj nevidnega. Svoboda lahko tako postane zalog ali hrbtna plat podreditve in izkoriščanja, kot nastopi s prevlado kapitalističnega produkcijskega načina. Ta ideologija in tiranija svobode se še krepi z novimi načini ter sferami tega izkoriščanja v poznem kapitalizmu in digitalni dobi.

Marko Levačić stopa na filozofsko sceno z objavo svoje prve monografije. Ukvarja se s teorijami, ki tematizirajo prepletenost subjektivnosti in kulture, družbe, politike.