Svoji k svojim : na poti k dokončni nacionalni razmejitvi na Spodnjem Štajerskem v 19. stoletju

Name: Svoji k svojim : na poti k dokončni nacionalni razmejitvi na Spodnjem Štajerskem v 19. stoletju
Brand: INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO
SKU: 705562
Price: 17.01 EUR
Availability: InStock

FILIP ČUČEK

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

17,01 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Trda

17,01 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616386739

Mladinska knjiga ID

705562

Leto izida

2017

Datum izida

18.01.2017

Velikost (šxdxv)

135 × 220 × 15

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Jezik

SLO

Založnik

INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO

Avtor

FILIP ČUČEK

Opis

Obdobje na prelomu 18. in 19. stoletja nacionalne identitete ni poznalo. Identiteta prebivalstva je bila še globoko v 19. stoletje največ deželna, med kmečkim prebivalstvom pa celo povsem lokalno obarvana.
Spodnještajerski Slovan je sicer vedel, da ni Nemec, toda občutka povezanosti s koroškimi ali kranjskimi Slovani ni čutil. Na drugi strani je bil spodnještajerski meščan (ne glede na izvor) v prvi vrsti Štajerc in lokalpatriot in je (brez kakršnekoli nacionalne identitete) govoril po vsakdanji potrebi nemško in slovensko.

Tradicionalna deželna pripadnost (in občutek pripadnosti določenemu jeziku) sta že relativno zgodaj spodbudila znanstveno-raziskovalno vnemo intelektualcev, da se deželni »domači« jeziki (in prebivalstvo, ki jih je govorilo) klasificirajo in postavijo na nove (znanstvene) temelje (sprva na Kranjskem).
Ne glede na problem standardizacije jezika so številna dela, ki so temeljila na »najnovejših znanstvenih dognanjih«, hitro pripeljala do ugotovitve sorodnosti kranjskega slovanskega dialekta s koroškim in štajerskim. Perspektiva se je iz (južno)slovanskega okvira počasi ožila na slovanske dialekte v Notranji Avstriji. Te ugotovitve so imele velik vpliv na potek »jezikovnega« gibanja v predmarčnem obdobju, kljub temu pa niso bistveno spreminjale identitete širših slojev. Za uspešno kulturno posredovanje nadregionalne »slovenske« ideje je bilo bolj pomembno naraščanje elementarne pismenosti (predvsem nedeljske »ponavljalne« šole).
Toda napredek šolstva in pismenosti sam po sebi ni krepil zavesti o narodni skupnosti, saj so bili učbeniki neenotni in napisani v več različnih pisavah in tudi jezikovnih variantah.
Pogledi na kulturno združevanje notranjeavstrijskih de- žel so prišli do polnega izraza ob standardizaciji »slovenskega« knjižnega jezika. A pozivi piscev, da je treba preseči jezikovno razdrobljenost in se končno poenotiti o knjižnem standardu in enotni pisavi, vse do konca predmarčnega obdobja niso prinesli uspeha. Literarna produkcija je še naprej izhajala v različnih pisavah in regionalnih jezikovnih značilnostih, ki niso bile splošno razumljive. Pri večini intelektualcev je bila še vedno močno iz- 149 ražena deželna in (na drugi strani) širša (južno)slovanska identiteta.

Najpomembnejši korak k preseganju jezikovnega partikularizma in h krepitvi naddeželne identitete pa so gotovo storile Bleiweisove Novice, saj so hitro dobile »vseslovensko« podobo in kot središčna točka »narodne« komunikacije pred revolucijo oblikovale vse elemente modernega nacionalnega mišljenja na »narodni« zgodovini...