Tiger v kuhinji in druge nenevarne zgodbe

Name: Tiger v kuhinji in druge nenevarne zgodbe
Brand: LITERARNO - UMETNIŠKO DRUŠTVO LITERATURA
SKU: 848141
Price: 10.00 EUR
Availability: InStock

VILLY SORENSEN

Tiger v kuhinji

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

10,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

10,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789617017878

Mladinska knjiga ID

848141

Leto izida

2021

Datum izida

15.09.2021

Velikost (šxdxv)

136 × 230 × 6

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Zbirka

781

Jezik

SLO

Založnik

LITERARNO - UMETNIŠKO DRUŠTVO LITERATURA

Avtor

VILLY SORENSEN

Opis

Villy Sørensen (1929–2001) velja za enega najpomembnejših danskih pisateljev in filozofov 20. stoletja. Bil je častni član Danske akademije in velja za najpomembnejšega ter najbolj vplivnega danskega filozofa takoj za Sørenom Kierkegaardom.

Kot pisatelj je debitiral leta 1953 z zbirko kratkih zgodb Čudne zgodbe, za katero je prejel številne literarne nagrade. Dve leti pozneje je izdal še eno, tematsko zelo povezano in prav tako uspešno zbirko kratkih zgodb Nenevarne zgodbe.

Prvi slovenski prevod Sørensenove kratke proze prinaša reprezentativen izbor sedmih kratkih zgodb iz obeh zbirk. Za njegove zgodbe so značilne igrivost in ironija, simbolika, pa tudi provokacija, spodbujanje razmisleka o človeški naravi in družbena kritičnost. Sørensen je ustvaril tip modernistične kratke zgodbe, ki združuje elemente različnih žanrov, kot so legende, balade, ljudske pesmi, pravljice in miti, ter tako odločilno vplival na razvoj danske proze.

Vsem v mestu se je mudilo, le poštartji v svojih rdečih uniformah so hodili peš - pisanje pisem ni bilo več moderno zato so imeli obilo časa. Primitivno je bilo takole hoditi peš in ljudje so se jim malce posmehovali ter jim pravili apostoli, ker so šli peš per pedes apostolorum. Poštarjem pa so se tudi nasmihali - prijazno in nekoliko otožno, kajti vedeli so, da jih kmalu ne bo več mogoče videti.