Opis

Leta 2009 so prodali delo Marcela Duchampa Belle Haleine (ready-made v obliki toaletne vodice) za 7,9 milijona evrov. Zdi
se, da svetovna gospodarska kriza ni opazno prizadela trgovanja z umetninami. Zakaj so torej nekatera umetniška dela toliko
vredna, kako se določa njihova vrednost in kdo odloča, kaj je »dobro« umetniško delo in kdo je »dober« umetnik – na ta
vprašanja v knjigi Velike in male skrivnosti sveta umetnosti odgovarjata samostojni novinarki Daniele Granet in Catherine Lamour.

Dve leti sta preučevali zakulisje umetnosti in se pogovarjali z ljudmi, ki sooblikujejo svet umetnosti, to pa še zdaleč niso samo
umetniki, temveč predvsem galeristi, trgovci in posredniki, direktorji sejmov, odgovorni v muzejih in dražbenih hišah ter bankirji
in finančniki.

Preberite odlomek:

Svet umetnosti je tako zapleten kot umetnost sama. Kot neodvisni novinarki sva začeli raziskovati to področje veliko pred
finančno krizo v jeseni 2008, ki je nekaj mesecev pozneje povzročila, da se je razpočil najbolj nor med vsemi mehurčki, namreč
mehurček špekulativne umetnosti. Vse prvine so bile zbrane: neobdavčen denar iz davčnih oaz in iz dobičkov borznih posrednikov;
preprostost skrivanja umetniških del v eksteritorialnih prostocarinskih območjih; znatni dobički, doseženi v zelo kratkih rokih.
Umetnost je bila svetišče milijarderjev.

Hitro sva ugotovili, da vstopava na precej zamegljeno območje s številnimi obrazi. V svet, ki je bil težak 50 milijard evrov in
kjer se je denar pretakal v potokih. Zbiralci, ki so deset let špekulirali z umetnostjo, so razglasili, da bo leto 2009 pomenilo
smrt umetnostnega trga. Nisva jim verjeli. Sicer smo videli, da so se vrednosti del nekaterih zvezdniških umetnikov sesule,
galerije so zapirale svoja vrata, prihodki dražbenih hiš so se znižali. Toda sistem je prilagodljiv, z enim samim ciljem: naj se
vse spremeni, da se ne bi nič spremenilo. Kot pripovedujeva na teh straneh, je z globalizacijo že opazno napredoval in tako
je umetnost postala dober svetovni posel.

Veliki akterji sveta umetnosti iščejo nove zlate jame. Azija bo nova obljubljena dežela, latinskoameriški zbiralci začenjajo
nadomeščati ruske oligarhe in fantastični bonusi še naprej rastejo. Na promenado umetnikov sva se odpravili brezapriorizmov,
z le nekaj preprostimi vprašanji: kako deluje stroj za izdelovanje umetnosti? Kako uganeš, kdo je trendovski umetnik? Kdo
vodi igro? Zakaj multimilijarderji namenjajo ogromne vsote za dela, za katerih ocenjeno vrednost izvedenci svetovalci še
zdaleč ne jamčijo, da bo trajna? Bo kriza povzročila vrnitev k »pravim« vrednotam umetnosti, kot se nadejajo strokovnjaki,
ki obžalujejo dejstvo, da je »vse manj umetnosti in vse več trga«? Več kot dve leti sva porabili za pogovore z umetniki,
galeristi, trgovci in posredniki, direktorji sejmov, odgovornimi v muzejih in dražbenih hišah, bankirji in finančniki, ki so naju
pošiljali drug k drugim. Prav naključnost teh srečevanj je usmerjala najine korake in raziskave. Postopoma nama je uspelo
vstopiti v ta zaprti, zelo zaprti svet posvečenih. Bili sva očarani, včasih zbegani pred stvaritvami. Ugotovili sva, da nekateri
veliki ameriški in evropski zbiralci sami izbirajo slike, skulpture ali instalacije, ki jih kupujejo, medtem ko se drugi zanašajo
nasvoje»izvedence«. Nekateri strastno ljubijo umetnine, ki jih imajo, drugi ljubijo predvsem njihovo denarno vrednost. A vsi
igrajo vlogo mnenjskih voditeljev: njihova izbira utrjuje sloves posameznega umetnika pri ljubiteljih.

To je »čisto majhen svet«. Majhen po številu zbiralcev, ki se v njem razvijajo, toda močan po obsegu njihovih investicij.
Svet, ki nenehno raste, kajti vsi bajno bogati na planetu so se postavili v vrsto za vstop v »klub« dvestotih največjih
zbiralcev. Zelo poseben svet, v katerem sta denar in ego vseprisotna in neločljiva. Skrita, nepredvidljiva, zapeljiva »čudežna
dežela«, ki ponuja vedno nove čare. A ki nas tudi vabi h kritičnemu odnosu do naših načinov gledanja in k ponovnemu razmisleku
o našem razmerju do sveta in do nas samih.

Ta zelo mediatizirani svet privlači vse več ljubiteljev – premožnih ali ne –, ki radi sledijo trendom. Razumeti poskušajo sporočilo
umetnikov, katerih dela so težka več milijonov evrov. V času, ko je vse, od razglednice do arhitektove risbe, od stare fotografije
do plastičnega pohištva iz šestdesetih let 20. stoletja, nekaj »vredno«, je tudi umetnost postala potrošno blago. Zakaj bi
moral svet umetnosti ostati področje, rezervirano za majhno število privilegirancev? Danes umetnost v vseh svojih oblikah
popolnoma prežema družbo. Navdihuje modo, ulico, marketing, vsa prizorišča življenja. Na začetku 21. stoletja smoarty, tako
kot smo bili v šestdesetih letihrock. To je nova in nepričakovana posledica globalizacije.

Vabiva vas, da nama sledite v odkrivanju tega fascinantnega področja, področja umetnosti, »ki ničemur ne služi, a je neprecenljiva«.