Opis

Lega vasi - Izvor imena, Kraj skozi čas - Najstarejša zgodovina, Novi vek, Avstro-Ogrska monarhija, Prva svetovna vojna, Italijanska okupacija, Druga svetovna vojna, Partizanska bolnišnica Pavla, Partizanska tiskarna Slovenija, Po živež čez Trnovski gozd v Vipavo, Čas po vojni, Samostojna Slovenija / Gospodarstvo - Kmetijstvo, Pašna skupnost, Gozdarstvo, Apnarstvo, Oglarstvo, Mlini in žage, Hranilnica in posojilnica, Konzumno društvo, Mlekarstvo, Obnovitvena zadruga, Obrti, Žebljarstvo, Usnjarna Zorka, Rastlinstvo, Zeliščarstvo in zdravilstvo, Čebelarstvo, Čipkarstvo, Občina Vojsko, Pošta Vojsko / Šolstvo - Osnovna šola Vojsko, Partijska šola, Šola po v vojni / Cerkev sv. Jožefa - Kapelice, Domači župniki /Urbanistične in arhitekturne značilnosti - Kmečki dom, Gospodarska poslopja, Bajta / Običaji in navade - Kmečka ohcet, Rojstvo, Smrt, Ob praznikih / Promet - Prebivalstvo / Društva - Kulturno umetniško društvo, Pevski zbor, Godba na pihala, Narodnozabavni ansambel Blisk, Društvo kmečkih žena in deklet Vojsko, Lovska družina Idrija, Gasilsko društvo / Turizem in turistične zanimivosti - Gačnik, Jame, Kamniti zid, Razgledne točke, Spomeniki in obeležja NOB, Krajinski park Zgornja Idrijca, Smrekova draga, Bukov vrh, Gostilne, Trgovine / Oblačilna kultura - Moška oblačila, Ženska oblačila, Spodnje perilo, Higienske razmere / Rojaki / Naravne nesreče - Potresna opazovalnica Vojsko

Izčrpen domoznanski prikaz Vojskega

Zajetno delo Renate Hvala, napisano z raziskovalno žilico in spodbujeno z ljubeznijo do kraja in domačinov, je moč ocenjevati z več vidikov. Knjiga vsebuje precej sestavin vojskarske topografije, še več tematike s področij zgodovinske in etnološke monografije, predvsem pa jo velja pohvaliti kot vsestranski in pregledno podan domoznanski prikaz Vojskega in celotne Vojskarske planote. Prikaz je privlačno berljiv, saj diha iz njega tisti avtentični vojskarski življenjski utrip, ki povezuje minula stoletja, včerajšnji dan in sedanjost.

Geografskemu opisu in razlagi ledinskih imen sledi obsežen sprehod skozi zgodovino, ki poteka od antike, preko srednjega in novega veka, skozi avstrijske in italijanske čase do dogajanj med drugo svetovno vojno. Med drugim izvemo, kako so v letih medvojnega pomanjkanja hodili Vojskarji čez Trnovski gozd po živež na Vipavsko. Zgodovinski oris seže še v povojni čas do osamosvojitve Slovenije. V obravnavi starejšega in novejšega gospodarskega življenja na planoti so zajeti kmetijstvo, gozdarstvo, oglarstvo, apnarstvo, mlinarstvo in žagarstvo, hranilništvo, mlekarstvo, zadružništvo, domače obrti, zeliščarstvo, čebelarstvo, čipkarstvo in drugo. Sledijo obdelave nekdanje vojskarske občine, poštne službe in šolstva. Cerkvena zgodovina predstavlja župnijsko cerkev, kapelice, župnike in organiste. Zelo nazorno so predočene arhitekturne značilnosti starožitnih vojskarskih domačij. Med najboljše vsebinske sklope je nedvomno moč uvrstiti poglavje Običaji in navade. Prometne povezave in gibanja števila prebivalstva so razvidni iz historičnih danosti in iz statističnih podatkov. Obsežni razdelki v knjigi so posvečeni društvenemu in kulturnemu življenju, turizmu ter naravnim in kulturno zgodovinskim znamenitostim. Izvrstno je pojasnjena tudi nekdanja moška in ženska oblačilna kultura. V predzadnjem poglavju so predstavljeni še zaslužni vojskarski rojaki, prav na koncu pa je dodana kronologija naravnih nesreč od srednjega veka do danes, ko deluje na Vojskem potresna opazovalnica.

Knjigo vizualno in sporočilno bogati tematsko zanimiva nabirka slikovnih prilog. Še posebej pa privlači fotografsko gradivo, ki dobiva obseg pravcate vojskarske fototeke. Prizadevna avtorica je zbrala in v knjigo umestila več kot 200 starejših in novejših fotografskih posnetkov. Avtorici je treba izreči priznanje, da je svojemu delu zagotovila vsebinsko širino in tehtnost, obenem pa poskrbela tudi za ustrezno strokovno verodostojnost. Navedbe v tekstu dokumentira kar 141 opomb, ki bralca opozarjajo na razpoložljive vire in literaturo.

Dobrodošlo vojskarsko domoznansko knjižno izdajo priporočamo najširšemu krogu bralcev, tako domačinom in prebivalcem Idrijskega, kot tudi vsem vedoželjnim obiskovalcem naših krajev. Knjiga zmore dostojno predstaviti Vojskarsko planoto v širšem slovenskem prostoru. Koristila bo šolam na vseh stopnjah izobraževanja, s pridom pa jo bodo lahko jemali v roke tudi strokovnjaki in raziskovalci. Janez Kavčič

Naša zemlja, sončna zemlja -
pod Triglavom vrt!
Lepših ni nikjer na svetu
polj in rek in brd.

Kdo na zemlji tej ni srečen,
v srcu ves zavzet
nad trpljenjem naših dedov do nedavnih let?

Tujec strahoval in ropal
in moril je tod,
zdaj po dolgem tisočljetju
smo sam svoj gospod!

Kdo bi zemlje te ne ljubil,
ta naš bratec ni!
Ta se bo brez tal izgubil
v vetru kot smeti.

Črtomir Šinkovec