Za Marxa

Name: Za Marxa
Brand: ZALOŽBA CF.
SKU: 902663
Price: 30.00 EUR
Availability: InStock

LOUIS ALTHUSSER

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

30,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Broširana

30,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612571733

Mladinska knjiga ID

902663

Leto izida

2023

Datum izida

13.03.2023

Število strani

334

Velikost (šxdxv)

135 × 200 × 18

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

247

Jezik

SLO

Teža

394 g

Založnik

ZALOŽBA CF.

Avtor

LOUIS ALTHUSSER

Opis

Za Marxa je najbolj znano delo marksističnega filozofa Louisa Althusserja, ki mu je tudi prineslo svetovno prepoznavnost. Knjiga je bila prvič objavljena v Franciji leta 1965.

V tem delu Althusser pokaže, da Marxova znanstvena doktrina vsebuje dve disciplini: historični in dialektični materializem. Historični materializem razume kot znanost o zgodovini oz. znanost o modusu produkcije, njeni strukturi, konstituciji, funkciji in formah transformacije, skozi katere en modus produkcije prehaja v drugega. Teorija zgodovine raziskuje odnose med različnimi nivoji totalitete, od ekonomske baze do politično-pravne in ideološke nadstavbe, tako v njuni medsebojni odvisnosti, kakor v njuni delni samozadostnosti in avtonomiji. Poleg znanosti zgodovine je Marx najavil še drugo disciplino, dialektični materializem, ki jo Althusser označi za marksistično filozofijo. Za razliko od sistematičnega raziskovanja, ki ga je Marx izpeljal v okviru historičnega materializma, Althusser ugotavlja, da Marxu ni uspelo z enako močjo razviti marksistične filozofije, za katero je dal jasne indice v Tezah o Feuerbachu in v nekaterih poglavjih Nemške ideologije. V njih, pravi Althusser, je Marx zasnoval teorijo zgodovine in prekinil s prejšnjo ideološko-filozofsko zavestjo. Znanstvena doktrina marksizma torej ni ves čas prisotna v Marxovem delu. Althusser je tako vpeljal stališče, da je v Marxovi misli možno zaslediti epistemološki prelom, ki razdeli Marxovo delo na »ideološko« in »znanstveno« obdobje.