Zakaj vsi ne vidijo angelov: izbrane pesmi 1972-2010

Opis

Elena Švarc (1948–2010) velja za najvidnejšo predstavnico leningrajske »druge kulture«, gibanja, ki je v gluhih letih druge polovice prejšnjega stoletja ohranjalo pri življenju veliko rusko literaturo, še posebej poezijo. Skladno s poslanstvom tega osupljivo plodovitega podtalnega gibanja je avtorica poeziji pripisovala sakralen pomen; v pesnjenju je videla odgovor ustvarjalnega posameznika na Božji klic. Njen pesniški opus zajema motiviko in navdih tako iz klasične antične mitologije in bibličnega izročila kot iz pesništva ruskega srebrnega veka in sodobne filozofije pa vse do haikuja in zena.

Z osupljivo intenzivnostjo odpira temeljna bivanjska in duhovna vprašanja, ki se iztezajo še onkraj smrti, čemur podreja tako obliko pesmi, dolžino verza kot tudi metrum, ki pogosto prehaja v polimetrijo, pa tudi rimo, ki jo opusti ali prekinja z medmeti. Rada pooseblja bitja iz narave in stvari predmetnega sveta, ki jih paradoksno postavlja v središče kozmosa in odnos s transcendenco, pri čemer se najraje druži s pticami, zvezdami in angeli. Pričujoč izbor poezij Elene Švarc želi v prerezu predstaviti celoten pesničin opus, od prvih objav do poslednjih pesmi in jo tako prvič knjižno predstaviti v slovenskem prevodu. Naslov izbora je povzet po pesmi z vrhunca pesničinega ustvarjanja v 90. letih 20. stoletja.

Sprva je spričo metafizično mističnih tem svoje poezije lahko objavljala predvsem v samizdatu in tujini, dokler ni v 80. letih vendarle dočakala prvih izdaj tudi v Rusiji. Poezija zanjo ni bila le pesnjenje, temveč način življenja, ki mu je bila srčno predana. Pesmi je izbral in prevedel Boris Šinigoj, ki je prispeval tudi spremno besedo, Pavle Rak pa spominsko pričevanjski zapis o tej véliki ruski pesnici.