Opis

Janko Prunk zasleduje nastanek in razvoj slovenske politične misli, od njenega nastanka med pomladjo narodov leta 1848, oblikovanja taborov in narodne sloge do vrenja  civilnodružbenih gibanj in prvih korakov v demokratično pluralistično družbo v osemdesetih ter osamosvojitve Republike Slovenije in nove ustave.

Pri tem izkazuje izjemno erudicijo, predvsem pa zgodovinsko in kulturno-filozofsko znanje, s katerim bralca popelje na epsko potovanje, ki so ga opravile politične ideje v slovenskem političnem prostoru, mu predstavi njihovo raznovrstnost in razlike v odtenkih ter tudi najpomembnejše osebe in stranke, ki so jih zastopale.

»Prunkovo delo se pomembno vpenja v bivanjski položaj današnjega slovenskega človeka, saj prispeva k nadaljnjemu ozaveščanju slovenskih političnih poti od prelomne pomladi narodov dalje.«

                                                                                                   Dr. Jurij Perovšek

Odlomek iz knjige

»Pod okupacijo so Slovenci razvili intenzivno politično misel, tako tisti oefovski, ki so se že poleti 1941 podali v neposredni oboroženi boj proti okupatorju, kakor oni, ki so v bivšem režimu vladali, zdaj pa so čakali, da jih bo rešila begunska vlada. Med obema taboroma je prišlo do hudega političnega nasprotovanja, ki se je razplamtelo v medsebojen slovenski državljanski spopad. Vso slovensko politično misel v času druge svetovne vojne monografija osvetljuje v obsežnem poglavju. Politična misel v povojni socialistični Jugoslaviji je skoraj do konca zaznamovana s komunističnim ideološkim stereotipom, nad katerim je bedel vodilni slovenski komunist, Edvard Kardelj. Nekomunistična misel je bila tako rekoč prepovedana, tu in tam pa se je le uspela prebiti v javnost. Naj omenimo le Edvarda Kocbeka in Jožeta Pučnika, ki pa ju je režim preganjal. Po Kardeljevi smrti leta 1979 je ideološki pritisk popustil in demokratični misleci vseh ideoloških smeri so razvijali svoje politične poglede, ki so stremeli k odpravi komunističnega režima in ustanovitvi samostojne slovenske države.

Iz vsebine:

• Nastanek slovenske politične misli leta 1848
• Doba reakcije in konservativizma
  
• Tabori in narodna sloga
  
• Politična diferenciacija in demokratična prebuja slovenskega političnega življenja
• Vodilna vloga krščansko socialne KNS-SLS pri iskanju rešitve slovenskega narodnega vprašanja
• Prva svetovna vojna
  
• Slovenski november 1918
  
• Iskanje ustavne formule – Slovenska politična družina se pomnoži – december 1918–junij 1921
• Za vidovdansko unitaristično in centralistično ustavo ter proti njej
  
• Prestrukturiranje slovenskega političnega življenja
  
• Primorski in koroški Slovenci med obema vojnama
  
• Slovenska politična misel med drugo svetovno vojno
  
• Uspehi odpora in medsebojni slovenski spopad
  
• Višek slovenskih narodno emancipacijskih prizadevanj
  
• Slovenska politična misel v novi Jugoslaviji
  
• Uvedba delavskega samoupravljanja – korektiv sovjetskemu komunizmu
• Osemdeseta leta – vrenje civilnodružbenih gibanj in prvi koraki v demokratično pluralistično družbo
• Primorski in koroški Slovenci med drugo svetovno vojno in po njej
  
• Osamosvojitev Republike Slovenije in nova ustava
  

O avtorju

Janko Prunk (1942) je slovenski zgodovinar in politik, zaslužni profesor ljubljanske univerze, ki piše zlasti o novejši zgodovini, nastanku modernih političnih formacij, zgodovini socialne in politične filozofije v Sloveniji in o idejni in politični zgodovini Evrope od konca 18. stoletja do danes. Za monografijo Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775–2015 je leta 2016 prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke.