Opis

Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve iz z Bližnjega vzhoda, uveljavljeni novinar, ki v svojem poklicu prepoznava
nastavke za družbeno relevantne premike, sukalec peresa, ki so mu, potem ko je čezmerno prodorno popisoval resnične,
na prebivalcih odtisnjene poteze avtokratske ruske oblasti, prepovedali vstopiti v Moskvo, megalopolis tretjega sveta na
vegastem robu veličastnega izumrtja, v naboru izbranih intervjujev z vprašanji drega v pogosto izrojene strukture, bledikaste
politične prakse in opominja na tolikokrat na rob potisnjene pravice koloniziranih.

Izbor 62 intervjujev Delovega novinarja, ki izide v dveh knjigah, je častivredno dejanje brez primere. Branko Soban odstira
tančico prikritih (zgodovinskih) dejstev in neomajno plava proti toku prirejenih resnic. Novembra 2013 je Društvo novinarjev
Slovenije serijo Sobanovih intervjujev odlikovalo z nagrado čuvaj/watchdog za izjemni novinarski dosežek leta.

V prvi knjigi Zločin brez kazni je najti 31 intervjujev. Prvi del knjige obseže sogovornike, ki so tako ali drugače pripeti na rusko
stvarnost; drugi razdelek se zatrese z balkanskimi tlemi; tretji preudari trke med islamom in Zahodom; četrti, sklepni del osvetli
turško-kurdske dileme.

- akademik Aleksander Jakovljev, oče perestrojke in glasnosti: Svoboda je moja religija
- Sergej Kovaljov, dobitnik nagrade Saharov: Laž kot ritual lojalnosti in domoljubja
- Aleksander Nikitin, ekolog in podmorničar: Sedem jedrskih reaktorjev na dnu Barentsovega morja
- Alexander Rahr, poznavalec Rusije: Rdeči telefon med Moskvo in Brusljem
- Gari Kasparov, vodja opozicijske Druge Rusije: »Putin bi rad vladal kot Stalin in živel kot Abramovič«
- Eduard Ševardnadze, politična legenda: »Eduard, danke!«*
- Luke Harding, avtor knjige Mafia State: Sovražnik Putinove države
- Heidi Tagliavini, švicarska Madame Courage: Kavkaški speči vulkani in zamrznjeni spomini
- Marina Litvinenko o umoru moža: Morilec ni vedel, da ubija s polonijem
- Nina Hruščova, profesorica mednarodnih odnosov: Putinova Potemkinova država
- Vladimir Aškenazi, klavirski virtuoz: Sovjetska himna je na ameriških instrumentih vselej zvenela povsem drugače
- Ahmed Zakajev, predsednik čečenske vlade: Moskva Čečenijo še vedno obravnava kot kolonijo
- Amor Mašović, Inštitut za pogrešane osebe: Genocid brez konca
- Bakir Izetbegović o Radovanu Karadžiću: Haag vztrajno tke resnico o zločinih v Bosni
- Florence Hartmann, avtorica Miru in kazni: Politika pravico razje, obgloda, popači in na koncu uniči
- Martti Ahtisaari, finski diplomat in nobelovec za mir: »Pot nazaj ni več mogoča, Kosovo ne more biti več del Srbije«
- Miljenko Dorić, poročevalec Sveta Evrope: Vojni zločini zastarajo, greh Polanskega pa ne …
- Mustafa Cerić, vodja islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini: »Namesto države smo dobili grobove in več ministrov kot državljanov«
- Raymond van den Boogaard o Srebrenici: Poslali smo jih na vlak za v novi Auschwitz
- Philippe Morillon, zadnji rešitelj Srebrenice: Evropa ni umrla v Sarajevu. Tam je takrat sploh ni bilo.
- Dževad Karahasan, nagrajenec Vilenice: Romani so kot pismaneznanim prijateljem
- Tarik Ramadan: Sem proti islamizaciji Zahoda. Moj cilj je modernizirati islam
- Tarik Ali, pakistanski pisatelj in zgodovinar: Imperializem z nečloveškim obrazom
- Gilles Kepel, analitik političnega islama: Meka ni islamska Moskva, Bagdad ni Vzhodni Berlin
- Ekmeleddin Ihsanoglu, Islamska konferenca: Islam in Zahod se spopadata zaradi podobnosti
- Akbar Gandži, zlato pero svobode 2006: Sami moramo opraviti s svojimi despoti. Brez Američanov
- Jusef Nada, »glavni finančnik« Al Kaide: Kjer ni zločina, tudi dokazov ne more biti
- Mohamad al Mamun al Hodeibi, vodja Muslimanskih bratov: Ko so besede prepovedane, tedaj spregovorijo roke
- Orhan Pamuk, turški nobelovec za literaturo: »Sem kot most, ki ne pripada nikomur. Ki neodvisno opazuje in povezuje različne bregove.«
- Ahmet Türk, kurdski poslanec v Ankari: Meje, ki nas ločujejo, cefrajo naš narod
- Emine Ayna, kurdska poslanka v Ankari: »Po končanem mandatu me poiščite v zaporu«

"Na domačih in tujih »ministrstvih za resnico« se zlepa ne morejo otresti starih navad
in predstav o medijih kot nekakšni podaljšani roki oblasti. Tudi v demokracijah. Resnica,
ki ni »naša resnica«, je za oblast vselej nevarna resnica. Prinašalce takih novic je zato
najbolje čim prej utišati. Prav v tem je morda glavni izziv – in tudi privilegij – današnjega
novinarstva. Plavati proti toku prirejenih informacij, ki dan za dnem vrejo iz uradnih krogov."

Branko Soban vedno najde izjemne sogovornike z različnih koncev sveta; pesnike, politike, raziskovalne novinarje,
intelektualce, begunce, pisatelje ... Odkrivajo mu prikrito zgodovino, s svojimi dejanji branijo nemočne, poznajo skrite
tragedije, vedno so duh opozicije in pogumno govorijo resnico. To so intervjuji, ki dajejo moč življenju in bralca učijo,
da se je vedno vredno boriti proti krivicam.
- Irena Štaudohar

V času, ko Slovenija postaja vedno manjša, ko slovenski mediji ukinjajo dopisniške mreže, ko se odrekajo svetovljanskim
zgodbam, so njegovi intervjuji s pomembnimi osebnostmi – borci za človekove pravice, uporniki in pisatelji – presežki,
primerljivi z najboljšimi na svetu. Z vztrajnostjo in radovednostjo prepriča tudi nedostopne sogovornike. Ker je neusmiljeno
načitan, jih tudi navduši. Bralce pa njegove zgodbe vedno znova opozarjajo, kako pomembno se je boriti za pravice. Proti
krivicam. Izjemni novinarski dosežek leta je serija intervjujev novinarja Dela Branka Sobana.
- Društvo novinarjev Slovenije

Če bi bil Branko Soban žival, bi pripadal izumirajoči vrsti. Živih je le še nekaj primerkov živali, ki so bile nekoč močno razširjene
po vsej Evropi in izjemno dejavne. Pričakovanja nekaterih večjih časopisnih hiš in njihovih delničarjev glede stopenj dobička in
kapitalske donosnosti so uničila življenjske pogoje teh sočutnih bitij z močno hrbtenico.
- Andreas Gross, švicarski poslanec in član parlamentarne skupščine Sveta Evrope, v predgovoru h knjigi

Izjemni posamezniki in njihove zgodbe.
- Maja Megla, Delo

Navdih za naslov je Soban dobil pri slavnem poljskem režiserju Andrzeju Wajdi in njegovem filmu Katin.
- STA