Opis

Odkrijte najpomembnejše mejnike, ki so vplivali na razvoj človeštva. Seznanite se z velikimi učenjaki in znanstveniki, ki so s svojimi izumi in odkritji spremenili svet. Spoznajte, kako delujejo stvari in pojavi, brez katerih si ne predstavljate več vsakdanjika.
V prvi celoviti enciklopediji znanosti pri nas boste našli najpomembnejše dosežke, izume, iznajdbe, odkritja od začetkov do današnjih dni. Da se boste lažje znašli, je vsebina razdeljena na pet velikih poglavij: od zore znanosti, renesanse in razsvetljenstva, industrijske revolucije do jedrske in informacijske dobe.
 

Znanost je povsod okrog nas – spoznajte jo in dovolite, da vas navduši!

Šesta knjiga po vrsti v zbirki velikih ilustriranih enciklopedij prinaša natančen časovni in tematski pregled znanosti, velikih učenjakov ter znanstvenih odkritij in dosežkov od pradavnine do sodobnosti. V petih časovnih sklopih (Zora znanosti, Renesansa in razsvetljenstvo, Industrijska revolucija, Jedrska doba, Informacijska doba) predstavlja najpomembnejše mejnike v razvoju človeškega raziskovalnega duha na področjih astronomije, filozofije, mehanike, matematike in fizike, kemije, anatomije in zdravstva, biologije in okoljskih znanosti, psihologije -- do novodobnih znanosti in neverjetnih dosežkov pri biokemiji in genetiki, kloniranju, računalništvu in umetni inteligenci, energetiki in sintetičnih gorivih, telesnih vsadkih in gojenju nadomestnih organov ter tehnologije za nadzor klimatskih sprememb. Natančna, razumljiva in duhovita besedila spremlja sijajno slikovno gradivo, fotografije, sheme in skice, trirazsežnostni prikazi in diagrami, knjigo pa dopolni še slovarček pojmov in dodatek s povzetkom vseh najpomembnejših znanstvenih dognanj.



Vsebina
Da se boste lažje znašli, je vsebina razdeljena na pet velikih poglavij: od zore znanosti, renesanse in razsvetljenstva, industrijske revolucije do jedrske in informacijske dobe.
- Posebej izpostavljena najpomembnejša odkritja
- Biografije največjih znanstvenikov vseh časov
- Povzetek najpomembnejših znanstvenih odkritij
- Več kot 2000 fotografij, ilustracij in grafičnih prikazov

Poglavja iz knjige:

1. Zora znanosti
3500 pr. n. št.: Stari Mezopotamci so prvi začeli uporabljati kolo, enega največjih izumov v zgodovini človeštva!
1455: Gutenbergova iznajdba tiskarskega stroja je omogočila, da je širjenje znanja dobilo povsem nove razsežnosti, s čimer so se ustvarili pogoji za novo zgodovinsko dobo.

2. Renesansa in razsvetljenstvo
1543: Nikolaj Kopernik, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik in še marsikaj, je ugotovil, da se Zemlja vrti okrog Sonca, kar je Galileo Galilei 70 let pozneje tudi dokazal.
1687: Newton je odkril Zemljino gravitacijsko silo, ki privlači predmete, da padejo na tla, hkrati pa ohranja Luno na njeni poti okrog Zemlje.

3. Industrijska revolucija
1712: Newcomnov parni stroj označuje začetek industrijske revolucije.
14. maj 1796: Odkrili so prvo cepivo proti črnim kozam, ki je rešilo več življenj kot katerokoli drugo cepivo v zgodovini in spremenilo tok razvoja medicine.

4. Jedrska doba
1928: Alexander Fleming je odkril penicilin, kar je eno najbolj revolucionarnih odkritij v zgodovini medicine.
1929: Astronom Edwin Hubble je odkril, da vesolje sestavljajo številne galaksije, ki se oddaljujejo med seboj.

5. Informacijska doba
Od leta 1986 naprej: K velikanskemu napredku v industriji in medicini je veliko pripomogla nanotehnologija (molekularna proizvodnja oziroma izdelovanje stvari in predmetov na ravni atomov).
25. julij 1978: Rojen je bil prvi otrok, spočet z umetno oploditvijo – revolucionarnim medicinskim postopkom, ki je mnogim pomagal uresničiti sanje o starševstvu. 




Zanimivosti 

Naključna odkritja
Mnoga odkritja terjajo znanstveni pristop, do nekaterih pa so znanstveniki prišli povsem naključno.

Primeri:
- Grškemu matematiku Arhimedu je kralj naročil, naj ugotovi, ali je njegova krona res narejena iz zlata. Ko je Arhimed nekega dne med premišljevanjem o tem stopil v kopalno kad, je opazil, da se je iz nje izlila voda. Takrat se je domislil, kako izmeriti prostornino teles nepravilne oblike. Od navdušenja je gol stekel na ulico in vpil: »Eureka! Našel sem!«
- Konec 18. stoletja je italijanski fizik Luigi Galvani naključno odkril, da noge mrtve žabe trznejo, če jo obesi na železen kavelj in se njenih živcev dotakne z bakreno konico ali če strese žabje krake z iskro statične elektrike. Domneval je, da trzanje nog povzroča ‘živalska elektrika’ v mišicah. Stoletje potem je nemški zdravnik Emil du Bois-Reymond to dokazal in odkril, da po živcih teče nizka napetost.
- Leta 1869 je ruski kemik Dimitrij Mendelejev že nekaj mesecev poskušal smiselno povezati kemijske elemente. Ko ni in ni našel načina, je na hrbtno stran igralnih kart zapisal posamezne elemente in jih začel razporejati. Sredi dela je zadremal in v sanjah se mu je porodila zamisel, da v tabeli pusti prostor za še neodkrite elemente. Tako se je rodila prva različica periodnega sistema.

Velike zmote
Marsikaj, kar danes dojemamo kot dejstvo, je bilo včasih nesprejemljivo celo za največje mislece. Nekatere zmote so veljale stoletja, nekatere tisočletja.

Primeri:
- Do 15. stoletja so ljudje verjeli, da ima magnet čarobno moč, ki jo lahko izničita česen ali diamant.
- Ob koncu 18. stoletja so ljudje verjeli, da je toplota tekočina, imenovana kalorik, ki se skriva v snoveh. Ko pa je izdelovalec topov Benjamin Thompson vrtal luknje v topove, ki so bili iz enega kosa, je spoznal, da se cev med vrtanjem segreje. Tako je sklepal, da toplota ni povezana s kalorikom, temveč je oblika gibanja. Sveder je povzročal tresljaje železovih atomov – čim dlje je vrtal s topim svedrom, tem bolj so delci vibrirali.
- Preden so v 19. stoletju spoznali, da nalezljive bolezni prenašajo živi organizmi, je veljalo, da jih povzročajo slabi plini.
- Še na začetku 20. stoletja so ljudje verjeli, da obstaja ena sama galaksija, Rimska cesta. Leta 1930 pa je ameriški astronom Edward Hubble pokazal, da obstaja mnogo galaksij in da se oddaljujejo. Trenutno naj bi bilo v vesolju 125 milijard galaksij.

Ste vedeli?

… da je najbolj prodajano zdravilo na svetu narejeno iz salicilina, ki so ga leta 1853 prvič pridobili iz skorje vrbe? 40 let kasneje so iz te snovi v tovarni Bayer naredili prvi aspirin.
… da je tako imenovana terminalna oziroma konstantna hitrost, ki jo padalec doseže z odprtimi rokami in razširjenimi nogami, preden se odpre padalo, okoli 195 km/h.
… da je leta 1997 šahovskega svetovnega prvaka Garija Kasparova prvič premagal računalnik? Prednost zmagovalca je bila tudi v tem, da ni občutil psihičnega pritiska.
… da lahko strela prenese električni tok več kot 10.000 amperov in ustvari temperaturo, višjo od 20.000 °C, kar je bolj vroče kot na površju Sonca.
… da so prve mehanske ure prehitevale ali zaostajale do 15 minut dnevno? Danes se dobre ure ‘zmotijo’ za samo 10 sekund letno. Najtočnejše so atomske ure, ki so tako natančne, da naj bi kazale točen čas kar 650 milijonov let.

Zadnja stran:
Sodobna, pregledna in uporabna, z osupljivimi likovnimi elementi in s fotografskim gradivom bogata knjiga prinaša pregled zgodovine človeštva od njenih najzgodnejših začetkov do sodobnosti. Razdeljena je na razumljive sklope po obdobjih in opremljena s podrobnimi informacijami, z zemljevidi, s preglednicami, tematskimi rubrikami in komentarji. Je nepogrešljiv učni pripomoček za vsakogar in najpopolnejša ilustrirana enciklopedija zgodovine doslej.