Darja Korez Korenčan je dolgoletna ustvarjalka kulturnih oddaj na TV Slovenija, sicer pa diplomantka Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

I.Oddaje

Po diplomi se je leta 1983 zaposlila v takratnem Uredništvu kulturno-političnih oddaj TV Slovenija, kjer je pripravljala prispevke za dnevno-informativne oddaje in Tednik. Po prvem desetletju dela je pripravljala tudi komentarje za osrednji Dnevnik in omizja na kulturno-politične teme (avtorske pravice, slovenska himna, propadanje kulturne dediščine, davčne olajšave za sponzorje v kulturi, festivalska politika itd.)
Konec osemdesetih let je urejala in vodila oddajo Oči kritike, v kateri so kritiki ocenjevali novitete z različnih umetniških področij. To je bila edina oddaja, v kateri so bile prave kritiške refleksije literarnih, gledaliških, likovnih glasbenih in plesnih kritikov.
Na njeno pobudo so v takratnem Uredništvu kulturno-političnih oddaj postavili polurni format redne tedenske mozaične oddaje o kulturi Osmi dan, ki je še vedno na programu, več let je bila redaktorica , urednica in voditeljica te oddaje. Bila je tudi ena od pobudnic in soustvarjalka rubrike Kultura po Odmevih, ki so jo zasnovali v času, ko je bila Ljubljana evropska prestolnica kulture, rubrika se je ohranila vse do danes.
V začetku devetdesetih je pripravila scenarij za prvo monotematsko mesečno polurno oddajo Opus, po njenem vzoru so kasneje sledile še monotematske oddaje z drugih umetniških področij- literature, likovne umetnosti, gledališča in filma. V Opus-u se kot avtorica ne odziva le na sprotne dogodke, ampak oddajo pogosto koncipira dokumentarno ter tako klasično glasbo postavi v širši družbeni kontekst - zgodovinski, sociološki, antropološki. Za oddaje na temo glasba in politika (totalitarni režimi in represije nad sovjetskimi skladatelji, Wagner in nacizem , Richard Strauss in glasba v času vzpona Hitlerja itd.) se je osebno angažirala pri pridobivanju dragocenih dokumentov in posnetkov tako v naših kot tujih arhivih. Odmevne so bile tudi teme, ki so predstavljale glasbeno kulturo Maribora skozi zgodovino, pa filmsko glasbo na Slovenskem, Huga Wolfa in njegove slovenske korenine, 60-letnico Simfonikov RTV Slovenija, 400-letnico smrti Shakespeara in vpliv njegovih tragedij na skladateljsko ustvarjanje, Gustava Mahlerja in Filharmonično družbo, razvoj orgelske glasbe pri nas, vzpon in zaton operete, glasbene motive na baročnih freskah po slovenskih cerkvah, vlogo žensk skladateljic nekoč in danes ter mnogo drugih tem. Po njeni zaslugi smo spoznali življenje in delo slovenskega pozavnista Branimirja Slokarja v Švici, pa saksofonista Ota Vrhovnika na Dunaju, harfistko Lučko Kuret v Mehiki, dirigenta Antona Kolarja v Weimerju, uspešnega izdelovalca godal Jožeta Kantušerja v Mittenwaldu, skladatelja Vinka Globokarja in Janeza Matičiča v Parizu ter mnoge druge. Dokumentacija TVS hrani tudi vrsto portretov slovenskih glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev ter studijskih intervjujev avtorice Darje Korez-Korenčan.
Pripravila je niz reportaž z najpomembnejših svetovnih festivalov in gostovanj naših orkestrov in zborov v tujini. Spremljala je najvidnejša orkestra kot sta Slovenska filharmonija in Simfoniki RTV Slovenija (gostovanja na Dunaju, v Ženevi, Luganu, Amsterdamu, Londonu, Birminghamu, Oxfordu, Cambridgu, pa na Japonskem in v Omanu), pa svetovno znani zbor Carmina Slovenica in APZ Tone Tomšič po Evropi, ZDA, na Kitajskem in v Južni Ameriki. Je tudi avtorica več oddaj izobraževalnega tipa s svetovnih konferenc klavirskih pedagogov v ZDA. Poročala je s pomembnih festivalov kot so salzburški, operni festival v Veroni, v Bregenzu, v Madridu, z ekipo obiskala Teatro San Carlo v Neaplju, največjo operno hišo v arabskem svetu –Royal Opera House v Muscatu, novo operno hišo v Oslu, konference Musicora v Parizu, glasbeni sejem Midem v Cannesu ter glasbeni sejem v Frankfurtu.
Sodelovala je tudi z Uredništvom za informiranje tujine TVS, tako je v oddaji Slovenski magazin poleg portretov naših umetnikov predstavljala pozabljene obrti in etnološke posebnosti naše dežele ter seznanjala z njimi tudi gledalce po svetu.

II.Posebni projekti

1. Odmevna akcija Pomagajmo glasbenim talentom (pobuda, scenarij in realizacija projekta Darja K.K.) v sodelovanju z Gallusovim skladom (pomoč pri nakupu inštrumentov in štipendijah ter nastopih) z zaključnim gala koncertom orkestra Slovenske filharmonije in mladih talentov, direktni prenos iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma, 8.junija 1994.
2. Mladi glasbenik leta (od 1993-1997), izbirala strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki glasbenih ustanov na pobudo Darje K.K.
3. Scenaristka igrano-dokumentarnega filma o najstarejši piščali na svetu, ki je nastal v Uredništvu izobraževalnih oddaj KUP TVS in bil predvajan na različnih mednarodnih festivalih etnološkega filma.
4. Vodenje pogovorov z umetniški družinami v Gledališkem klubu Krka v Ljubljani
5. Več let je pisala o slovenski etnološki dediščini ter naših kulturnih dosežkih tudi za revijo Rodna gruda, ki so jo brali naši izseljenci po svetu.

III. Uredniško delo

Od l.2006-2010 je bila urednica Uredništva oddaj o kulturi in v tem času tudi mentorica nekaterim mladim novinarjem, ki so se kalili prav v tem uredništvu. Danes so uspešno dokončali podiplomski študij v tujini in se udejstvujejo tudi kot novinarji in publicisti. V času njenega urednikovanja sta bili uvedeni dve novi oddaji- Ars 360 in Minute za jezik, obe sta bili odlično sprejeti med gledalci. Prva je nagovarjala širok krog gledalcev in vsebovala tudi pop kulturo, pa kulturo bivanja ter s svojim petnajstminutnim formatom kmalu postala zelo priljubljena. Minute za jezik pa je bila petminutna oddajica, ki je bila zasnovana po vzoru nekdanje oddaje Pet minut za boljši jezik za osveščanje in dvig jezikovne kulture.
V nedeljskih dopoldanskih terminih TVS je bila na programu polurna mesečna oddajo o ljubiteljski kulturi Izvirni, ki so jo izmenično pripravljali novinarji v Ljubljani, Kopru in Mariboru s poudarkom na najpomembnejših dogodkih s področja zborovstva, godbeništva, folkolore, gledaliških festivalov, plesnih predstav in tekmovanj, video umetnosti, literarnih srečanj in etnoloških posebnosti.

IV. Knjižne izdaje

Ob spremljanju kulture in umetnosti na TVS je Darja Korez Korenčan poskrbela, da je del njene medijske ustvarjalnosti ostal tudi v knjižni in ne le elektronski obliki. Tako je izdala šest knjig s področja glasbe:

Glasbena literatura:
1. Slovenski glasbilarski mojstri
2. Čarobni zvoki slovenskih orkestrov
3. Družinske vezi slovenskih glasbenikov
4. Slovenski krog kulture (v soavtorstvu, kot protokolarno darilo za veleposlaništva)
4. Monografija o maestru Antonu Nanutu ( predstavitev na rektoratu Univerze v Ljubljani)
5. Ustna harmonika na Slovenskem ( izdal JSKD RS)

Ob novinarskem in uredniškem delu se ukvarja tudi s publicistiko in proznim ustvarjanjem za otroke in odrasle. Izdala je tri romane , v katerih skozi izmišljene zgodbe nastavlja ogledalo družbi in obravnava teme iz sveta medijev, kulture in opere. Vedno so jo bolele krivice, ki se dogajajo že otrokom v šoli, zato je napisala tudi osem knjig za otroke -od pravljic do poučnih proznih del za nižje razrede osnovnih šol, v katerih posredno spodbuja k pravičnosti, poštenosti, skromnosti, solidarnosti in strpnosti. Knjige so bile ob predstavitvah v knjižnicah, vrtcih in po šolah lepo sprejete tako pri vzgojiteljih in učiteljih kot pri najmlajših in osnovnošolcih.

Leposlovje:

Romani (3 )
-Od trnja do zvezd (zgodba o dveh intelektualkah, ki se ob posvojitvi otroka srečujeta z zbadanjem in nesprejemanjem v družbi)
-Še vedno samska ? (o raziskovalni novinarki srednjih let na komercialni TV postaji, njeni osebni zgodbi samske ženske in številnih pritiskih ob raziskovanju afer)
-Sopranistkine solze (zgodba o primadoni, ki na odrih doživlja blišč, v zakulisju in doma pa bedo svojega življenja in karierno rivalstvo)

Proza za otroke in mladino (8), v njej posredno opozarja na krivice, ki se dogajajo otrokom in spodbuja pravičnost, strpnost, poštenost, skromnost in solidarnost :
-Dogodivščine vrtnih prijateljev (pravljice za najmlajše)
-Klemen in Klementina (pravljica, primerna za božični čas želja in obdarovanj)
-Dedek in babica ( zgodbica o tem, kako vnuki lahko ponovno povežejo dedka in babico)
-Baletni copatki ( o nadarjeni deklici, ki ji starši branijo postati baletka)
-Očalarka, Piflarka, Bajsi, Boječka ( 4 knjige o drugačnih otrocih, ki so pogosto tarče zasmehovanja)

V.nagrade

Za svoje novinarske dosežke je Darja Korez-Korenčan prejela naslednje nagrade:
-nagrado Lucijana Marije Škerjanca za predstavitev mladih glasbenikov na TVS
-Betettovo listino DGUS za spremljanje slovenskih glasbenih umetnikov
-nagrado sklada Josipa Jurčiča (na predlog akademskih krogov za oddaje dokumentarnega tipa)
-častno priznanje RTV Slovenija