Igo Gruden se je rodil v Nabrežini pri Trstu leta 1893. Po osnovni šoli je obiskoval nemško gimnazijo v Gorici, nato pa študiral pravo na Dunaju, Gradcu in Pragi, kjer je doktoriral leta 1921. Vmes je bil vpoklican v vojsko in bil težje ranjen na soški fronti. Po opravljenem pravosodnem izpitu je postal odvetniški pripravnik, kasneje se je zaposlil kot samostojni odvetnik. Sodeloval je s slovenskim centrom PEN in se udeležil številnih mednarodnih kongresov po Evropi. Med drugo svetovno vojno je bil dalj časa zaprt v fašističnih koncentracijskih taboriščih. Po osvoboditvi se je vrnil v Ljubljano, kjer je tudi umrl l. 1948. 

Objavil je 5 pesniških zbirk: Narcis (1920, Zvezna tiskarna); Primorske pesmi (1920); Dvanajsta ura (1939); V pregnanstvo (1945); Pesnikovo srce (1946). Napisal je dve pesniški zbirki za otroke: Miška osedlana (1922) in Na Krasu (1949). Za pesniški zbirki V pregnanstvo in Pesnikovo srce je l. 1947 prejel Prešernovo nagrado.