Alešovčev Brencelj: prvi slovenski satirični list

Name: Alešovčev Brencelj: prvi slovenski satirični list
Brand: BUČA D.O.O.
SKU: 900381
Price: 29.00 EUR
Availability: InStock

DAMIR GLOBOČNIK

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

29,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Trda

29,00 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789617114263

Mladinska knjiga ID

900381

Leto izida

2023

Datum izida

16.02.2023

Število strani

336

Velikost (šxdxv)

205 × 295 × 25

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Jezik

SLO

Teža

1370 g

Založnik

BUČA D.O.O.

Avtor

DAMIR GLOBOČNIK

Opis

Knjiga o prvem slovenskem satiričnem listu Brencelj, ki je začel izhajati januarja 1869 v Ljubljani, in njegovem uredniku – časnikarju, dramatiku, pripovedniku in satiriku Jakobu Alešovcu (1842–1901). Brencelj je z izjemo dvoletne prekinitve zabaval bralce do začetka leta 1886.Jakob Alešovec je pri svojem »zabavljivem in šaljivem listu« prevzel malone vse naloge: bil je njegov lastnik, izdajatelj, urednik in pisec dobršnega dela tekstov. Prizadeval si je, da bi bil Brencelj zasnovan podobno kot tuji satirični listi. Brencelj je poleg Alešovčevih šaljivih sestavkov in podlistkov objavljal tudi karikature. Sprva so jih risali dunajski karikaturisti, od srede sedemdesetih let dalje pa študent bogoslovja Franc Zorec (1854–1930). Vsi risarji so urednika upodobili kot pravcatega »brenclja«. Alešovca se je še zlasti po zaslugi upodobitev na karikaturah oprijelo ime Brencelj-Alešovec. Prvi satirični list so Slovenci sprejeli z naklonjenostjo. V dejstvu, da premorejo v slovenščini pisan satirični list, so videli eno od potrditev, da spadajo med kulturne narode.Glavna tarča Brenclja so bili nasprotniki slovenskega narodnega gibanja, nemškutarji in nemški liberalizem. Polotil se je celo ministrskega predsednika, ministrov, deželnega predsednika, poslancev in duhovnikov. Alešovec je v Brenclju zagovarjal politične poglede staroslovencev, zato se je zapletel v spore z mladoslovenci. Izhajanje Brenclja je skrbno spremljala cenzura. Porotna obravnava zoper Alešovca decembra 1869 je bila prva porotna obravnava v Ljubljani. Alešovec je bil konec leta 1871 zaradi članka v Brenclju obsojen na dva meseca zapora. V spomin na zaporno kazen je leta 1873 izdal satirični zbornik Ričet iz Žabjeka.