1 1

Anti-Ojdip: kapitalizem in shizofrenija

Name: Anti-Ojdip: kapitalizem in shizofrenija
Brand: ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA
SKU: 733661
Price: 40.00 EUR
Availability: InStock

GILLES DELEUZE , FELIX GUATTARI

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

40,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

40,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612601096

Mladinska knjiga ID

733661

Leto izida

2018

Datum izida

03.01.2018

Velikost (šxdxv)

100 × 200 × 10

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

312

Jezik

SLO

Teža

500 g

Založnik

ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA

Avtor

GILLES DELEUZE, FELIX GUATTARI

Opis

Knjiga Anti-Ojdip iz leta 1972 predstavlja prvi del velikega projekta francoskega filozofa Gillesa Deleuza in francoskega psihonalitika Felixa Guattarija z naslovom Kapitalizem in shizofrenija.

Izhodišče Anti-Ojdipa je predvsem kritika Freudove psihoanalize, ki željo pojmuje kot manko, norost smatra kot odklon, ki ga je mogoče ozdraviti, in konstitucijo nezavednega izpeljuje iz družinske situacije, iz trikotnika mame, očeta in otroka. Proti tem po mnenju avtorjev »reakcionarnim« tendencam (ojdpiske oziroma edipalne) psihoanalize Deleuze in Guattari postavljata metode »materialistične psihiatrije«, ki nezavedno misli v odnosu do družbe in njenih produkcijskih procesov, in celo »shizoanalize«, militantne socialne in politične prakse, ki željo postavlja v socialni, biološki, zgodovinski, in geografski okvir. S tem se avtorja zoperstavljata vrsti tradicionalnih filozofskih in psihoanalitičnih konceptov. Denimo, proti tradicionalnemu konceptu želje kot želje po nečem, kar nam manjka, konceptu, ki je skupen Platonu, Freudu in Lacanu, se Deleuze in Guattari raje naslonita na pojem želje, ki tvori osnovo Nietzschejeve volje do moči in Spinozovega conatusa.
Željo mislita kot pozitiven produkcijski proces, ki ustvarja realnost, torej kot silo, ki je ne določa manko njenega objekta, temveč je zasnovana kot stroj, ki se priklopi na svoj objekt kot zgolj na drugi stroj. Prav tako skušata avtorja odraviti freudovski model sublimacije, v katerem je mogoče spolni nagon potlačiti, preseči, nato pa njegovo energijo povzdigniti v sfero družbenih, ekonomskih, političnih in duhovnih udejanjenj. V nasprotju s tem pri Deleuzu in Guattariju seksualna želja nikoli ni sublimirana in odpravljena, temveč je dejavna v najbolj neposredni aktualnosti vseh naših delovanj in pronica v vse ravni družbenega življenja. »Seksualnost je povsod«, se glasi ena od tez te knjige.