Arheološko društvo Jugoslavije in njegov pomen pri razvoju arheološke vede v obdobju 1949–1991

Name: Arheološko društvo Jugoslavije in njegov pomen pri razvoju arheološke vede v obdobju 1949–1991
Brand: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA
SKU: 987495
Price: 29.90 EUR
Availability: InStock

novo

ČRTOMIR LORBER

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

29,90 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Trda

29,90 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612976125

Mladinska knjiga ID

987495

Leto izida

2025

Datum izida

11.10.2025

Število strani

280

Velikost (šxdxv)

165 × 235 × 15

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

3397

Jezik

SLO

Teža

813 g

Založnik

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA

Avtor

ČRTOMIR LORBER

Opis

Knjiga z naslovom »Arheološko društvo Jugoslavije in njegov pomen pri razvoju arheološke vede v obdobju 1949–1991« obravnava razvoj in delovanje jugoslovanskega arheološkega društva v vseh njegovih organizacijskih oblikah med letoma 1949 in 1991. V monografiji je Arheološko društvo Jugoslavije opredeljeno v njegovem zgodovinskem kontekstu in po pomenu, ki ga je imelo za razvoj arheološke vede. Razdeljena je na pet širših celot.

V uvodnem delu so predstavljeni predvideni pomen raziskave, metodologija preučevanja problematike in taksonomija zgodovinskih virov. V drugem delu sledi predstavitev predzgodovine oziroma predhodnikov društva. Osrednji del v petih poglavjih obravnava ustanovitev društva in delovanje ter pomen vsake od štirih organizacijskih oblik društva – Koordinacijskega odbora arheologov FLRJ, Arheološkega sveta FLRJ, Arheološkega društva Jugoslavije in Zveze arheoloških društev Jugoslavije. V tem delu je poudarek na pomenu društva za razvoj arheologije v koordiniranju njenega razvoja, mednarodnega delovanja, publicistike, razvoja strokovnih in republiških sekcij ter organiziranja arheoloških kongresov. Opazovali smo dve ravni delovanja društva – jugoslovansko raven in posamezne nacionalne oziroma republiške ravni. V četrtem poglavju je natančneje predstavljen proces federalizacije društva ter spremembe, ki so se kazale v članstvu in financiranju. V petem, sklepnem delu je ovrednoten pomen društva, pri čemer izpostavljamo predvsem njegovo vlogo v razvoju in obnovi nacionalnih arheologij na področju nekdanje Jugoslavije.

Izpostavljamo, da je društvu, predvsem na začetku, uspelo oblikovati nadnacionalno arheološko skupnost, ki je omogočila razvoj strokovnih konceptov in praks pri vseh deležnikih, tako na jugoslovanski ravni kot na ravni posameznih republik.