Opis

Naj se vas dotakne življenjska usoda neuklonljive ženske

»Nikoli ni mogoče vnaprej vedeti, kaj bo komu prineslo življenje.«

Bakhita se ne spominja veliko iz svojega otroštva, še imena ne. Komaj sedem let je bila stara, ko so jo trgovci s sužnji odpeljali stran od staršev in sestre dvojčice ter ji nadeli ime, ki ga bo nosila vse življenje: Bakhita, kar v arabščini pomeni »srečna«. Po letih trpinčenja in neizrekljivih grozot jo pri trinajstih letih kupi italijanski konzul v Kartumu in postane pestunja. Nekaj let pozneje s konzulovo družino odpotuje v Italijo – začne se tudi njeno duhovno potovanje od nekdanje sužnje do katoliške svetnice, ki kljub nepredstavljivo težkemu življenju najde svobodo, odpuščanje, mir in milino.

Knjiga, ki je ne boste mogli odložiti

»Eno je, kar doživimo, drugo pa, kar smo.«

Véronique Olmi v presunljivem romanu, ki pritegne tako z napeto in ganljivo zgodbo kot z bogatim evokativnim jezikom, ponudi nov uvid v Bakhitino življenje. Bralca pritegne globoko v junakinjin svet nepredstavljive notranje moči in prožnosti, trmaste sle po življenju, sposobnosti, da kljub nepredstavljivemu lastnemu trpljenju na prvo mesto postavi druge in iz tega črpa življenjsko radost. Spodbuja k razmisleku o lastni zmožnosti odpuščanja in življenja brez zamer, hkrati pa ostro obsoja nasilje, ki so ga nad Bakhito zagrešili ne le njeni mučitelji, temveč tudi rešitelji.

Pronicljiva kritika struktur in katarzični slavospev nezlomljivosti duha
Bakhita je postala simbol, ki so ga različne strukture in avtoritete izkoriščale za namene dokazovanja svojih načel, vpliva in moči. Institucije, ki so jo »osvobajale«, so v svoji nehumanosti opisane pronicljivo, ironično, včasih skoraj humorno. Njena zgodba razgalja samovšečnost in nečimrnost Evrope, njen odnos do drugih delov sveta in odpira vprašanje: je danes kaj drugače?

»Lahko izgubiš vse, svoj jezik, svojo rodno vas, svojo svobodo. Ne moreš pa izgubiti tistega, kar si si sam podaril. Svoje matere ne moreš izgubiti. Nikoli.«

Navdušila je slovenske študente, navdušila bo tudi vas
Bakhita je trinajsti roman avtorice Véronique Olmi, z njim pa je navdušila bralce, blogerje, kritike in žirije literarnih nagrad. Prejela je več nagrad: Prix du roman Fnac, Grand Prix des Blogueurs, Prix Patrimoines BPE, Prix des lecteurs des écrivains du Sud, Choix Goncourt de l'Orient, Tunisie and Slovenie. Roman Bakhita se je uvrstil med štiri finaliste najprestižnejše francoske literarne nagrade Goncourt. V sklopu projekta »Goncourtova nagrada po izboru študentov« so romanu tudi slovenski študentje podelili prvo mesto med Goncourtovimi nominiranci leta 2017.


***

Mediji o knjigi

»Portret, ki te uroči … treba ga je prebrati .« - The Guardian

»Ganljivo. Véronique Olmi izriše junakinjo z empatijo, a brez odvečnega patosa.« - Le Figaro

»Bakhita intimno, a z epskimi razsežnostmi pripoveduje ganljivo zgodbo o potovanju neke ženske iz suženjstva do vere in ozdravitve.« - Mitchell James Kaplan

»Njeno življenje je postalo simbol tega , kako zna katoliška cerkev barbarko spremeniti vernico, a roman Bakhita pripoveduje njeno resnico, zgodbo o posebni ženski.« - Delo

»V doživetem literarnem jeziku, ki ga suvereno izpisuje Veronique Olmi, roman je dobil tudi več nagrad, spremljamo Bakhitino življenjsko zgodbo brez olepševanja, ki ga je bila deležna pripoved o njej, ki so jo zapisali še v času njenega življenja. Presunljivo in navdihujoče!« - Samo Rugelj, Vikend magazin

»Knjiga spodbuja k razmisleku o zmožnosti odpuščanja in življenja brez zamer ter hkrati obsoja nasilje, ki so ga nad Bakhito vršili njeni mučitelji, a tudi rešitelji.« - Cosmopolitan

»V želji, da bi presegla pogled zunanjega opazovalca in ujela Bakhitin notranji glas, si prizadeva njeno zgodbo podati z njene plati, to je s plati osebe, ki je pretresljive dogodke izkusila na svoji koži.« - Elle

»Zgodba Bakhite, ki je bila napisana že za časa njenega življenja, pod peresom Olmijeve dobi novo podobo - resnico, oddaljeno od pravljice katoliške cerkve o barbarski Afričanki, spreobrnjeni v zgledno katoličanko.« - Gloss

»V doživetem literarnem jeziku, ki ga suvereno izpisuje Véronique Olmi, roman je dobil tudi več nagrad, spremljamo Bakhitino življenjsko zgodbo brez olepševanja, ki ga je bila deležna pripoved o njej, ki so jo zapisali še za časa njenega življenja. Presunljivo in inspirativno!« - Bukla

»Pisateljica je Bakhito, kot je povedala, odkrila po naključju in v njej je takoj prebudila zanimanje. K pisanju jo je vodilo predvsem vprašanje, kako je lahko oseba, ki je prehodila tako težavno in surovo pot od suženjstva do svetništva, sploh prestala vse preizkušnje.« - STA

»Preživela je suženjstvo, in to ni znamenje šibkosti, ampak moči," poudarja pisateljica, ki opominja, da lahko le predvideva, kakšna je dejansko bila Bakhita, a kot pravi, je jasno razvidno, da je bilo v njej nekaj prvinsko človeškega, kot je v vseh, ki preživijo grozodejstva. Življenje je bilo za Bakhito nekaj najbolj dragocenega, zato je zdržala vse trpljenje.« - Ksenija Tratnik, wwww.rtvslo.si

»Fašizem jo je zaradi interesov v Afriki seveda uporabljal kot primer »dobre« prilagoditve in svoje širokogrudnosti, jaz pa sem hotela teme, kot so suženjstvo, džihad, prva in druga vojna, orisati skozi njeno prizmo.« - Veronique Olmi v intervjuju za Dnevnik

»Pisateljica se poglablja v notranjo moč zlorabljene deklice, ki ji uspe preživeti nečloveško trpinčenje, in v tenkočutnem portretu odrasle Bakhite odstre podobo temnopolte ženske, ki s sočutjem in človečnostjo preseže vsa rasistična ponižanja.« - www.rtvslo.si

»Bakhita pisateljice Veronique Olmi me je navdala z globoko hvaležnostjo, da sem rojena ravno v tem času in na tem koncu sveta. … Zgodba me je ganila tudi s potrditvijo spoznanja, da grozljivo trpljenje lahko ne zaledeni ali zakrkne srca - lahko ga odpre za najsvetlejše in najmehkejše sočutje in kljub strašnim lastnim ranam zmoreš reči (so)trpečemu: “Nikoli ne bom izpustil/a tvoje roke.« - Bernarda Žarn, www.rtvslo.si

»Pisateljici Véronique Olmi se je portretiranje Bakhite posrečilo, kajti njen istoimenski roman priteguje bralstvo, spoštuje ga kritika in tudi Cerkev je zadovoljna: Bakhita je presunljiva zgodba o sudanski sužnji, ki je bila leta 2000 kanonizirana.« - Mimi Podkrižnik, Delo, Sobotna priloga

»Bakhita ali kako lahko človek preživi toliko suženjskega gorja.« - Mimi Podkrižnik, Delo, Sobotna priloga

»Knjiga je izšla v časih, ko Evropo pretresajo množične migracije iz vzhodnih islamskih in afriških držav, ter nas spominja, da so zahodne države v času kolonializma zasedle iste države, iz katerih prebivalci danes bežijo k nam. Izkoriščanje zemlje in prebivalcev se še nadaljuje. Medtem ko zahodne države cvetijo, vzhodne uničujejo.« - Samanta Coraci, Primorske novice