Opis

✎ Naročite svoj izvod! Na voljo samo na emka.si in v omejeni količini.  

O hrepenenju, bolečini, lepoti

Svetlana Makarovič je vedno poudarjala, da ne piše pravljic za otroke oziroma ne samo za otroke, kar še zlasti velja za baladne pravljice s posebnim, celo srhljivim vzdušjem, ki ga vzbuja »zlo kot vseobsegajoča sila«.

Takole je o tem zapisal Boris A. Novak v spremnem besedilu h knjigi: »Svetlana Makarovič je ena izmed prvih avtoric, ki je presegla tolažilni romantični predsodek, da je Jaz nedolžna žrtev, medtem kot da zlo prihaja od drugih. Pesnica vidi zlo kot vseobsegajočo silo, ki je obenem človeška in nadčloveška, naravna in nadnaravna …« 

»Vsakdo je vsakomur rabelj in žrtev.«

Njene balade razkrivajo vso protislovnost človeške duše. »Vsakdo je vsakomur rabelj in žrtev v isti sapi. Odrešujoča pa je njena empatija do trpljenja otrok, ki jih dobro razume in se z njimi identificira,« nadaljuje Boris A. Novak.

Svetlana Makarovič pripoveduje zgodbe o odraščanju otrok, ki so pahnjeni v okrutno kolesje družbe, v kateri so izpostavljeni številnim pastem in ukanam sebičnih in požrešnih mogotcev ter jih pogosto doleti krivica.

Oživitev ljudskih in bajeslovnih likov

Staroslovansko balado Kata, Katalena, znano iz Prekmurja in Porabja, je pisateljica uporabila kot okvir dogajanja za pravljico o dekletu, ki se poroči z nasilnim razbojnikom Črnim Vogrinom. Staroislandsko izročilo jo je navdihnilo za Sago o Hallgerd, katere osrednji motiv je maščevanje: žrtev postane rabelj in vrača prizadejano zlo. Mesečinska struna izpostavlja moč umetnosti. Luna pomaga ubogemu glasbeniku tako, da mu podari struno, s katero lahko izvabi iz violine nebeško lepoto. Vendar, ko godec zavrže svoje poslanstvo in ga premaga napuh, »čudežna« struna poči.

Podobno simbolično deluje pravljica Rdeče jabolko, ki je izvornejša oblika Rdeče kapice. Pripoveduje o brezimnem dekletcu, ki se odpravi na pot k rodni materi, ki ji edina sme izbrati ime. A ker ne sledi svojemu notranjemu glasu, ampak uboga volka, jo ta požre. Motiv Balade o Sneguročki izvira iz ruske ljudske pravljice in pripoveduje o sneženi deklici, ki nikogar ne more imeti rada. Rodila se je v sneženem gozdu kot plod nasilja nad njeno materjo. Ko kot prelepa mladenka vendarle začuti ljubezen, jo to čustvo stane življenje …

Aktualna sporočila podob in besedila

Pomensko polna likovna govorica ilustracij Tine Dobrajc in Petra Škerla pomaga bralcu s svojo sugestivnostjo razumeti sporočila, skrita v simbole. Ta so, kljub vsem spremembam v našem notranjem in zunanjem svetu, še vedno aktualna.

»V vsaki od mojih umetniških pravljic je bilo nekaj otožnega, grenkega, kar se je postopoma razvilo v poseben slog, ki mu zdaj sledim.« - Svetlana Makarovič

***

Mediji o knjigi:

»Svetlana Makarovič uporablja pradavne ritme na ta način, da nam pove nekaj bistvenega o naši usodi.« - Boris A. Novak

»Brez sladkorja. Svetlana Makarovič enostavno ne piše pravljic le za otroke. Baladne pravljice nosijo posebno vzdušje: odraščajoči otroci so pahnjeni v posebno kolesje sebične in požrešne družbe …« - Matevž Brecelj, Odmevi, RTV Slovenija

»Malčki imajo druge pravljice: imajo sapramiške, imajo kosovirje … Te baladne pravljice pa so samo za tiste ljudi, ki so kdaj v življenju doživeli nekaj zelo, zelo grenkega.« - Svetlana Makarovič, Odmevi, RTV Slovenija

»Najnovejša knjiga Svetlane Makarovič Baladne pravljice je knjiga, ki naj bi jo imel na svoji knjižni polici vsak knjigoljub.« - Štajerski tednik

»[Z baladami] sporoča, da se lepo poraja iz strašnega, umetnost iz frustracije. Njene balade razkrivajo vso protislovnost človeške duše.« - Štajerski tednik

***

Peter Škerl o nastajanju ilustracij v knjigi Baladne pravljice: