Opis

Bizarne zgodbe (2018) Olge Tokarczuk vsebujejo deset v različne dogajalne čase in kraje postavljenih in motivno raznovrstnih zgodb, ki so, kot napoveduje naslov, nenavadne, včasih presenetljive, vendar tudi s komičnimi in humornimi poantami. Vsem sta skupna rahlo premaknjen pogled na stvarnost in opisovanje mejnih izkušenj, v katerih se človek pogosto znajde pred izzivi, ki izhajajo iz možnosti sodobnih tehnologij. Takšne teme so kloniranje, možnost spreminjanja ali metamorfoze telesa, vse večja samotnost posameznika v okolju tehnicizirane družbe, telesna in duhovna zmedenost zaradi nerazumevanja lastnega položaja in vloge v svetu, potreba po preseganju neantropomorfnega zornega kota. S tematiko kloniranja pisateljica prevprašuje pojme človeške individualnosti in neponovljivosti ter slika posledice skrajne individualizacije in odtujenosti od soljudi, z dobesednim branjem vstajenjskega mita pa opozarja na bizarno razsežnost religije. Kljub prikazovanju tehnološko naprednega ali rahlo fantastičnega okolja so v ospredju odnosi med ljudmi in psihološka predstavitev junakov, njihovih bojazni, stisk in dilem.

Poljska pisateljica Olga Tokarczuk (1962) je mdr. prejemnica Nobelove nagrade za leto 2018, mednarodnega bookerja 2018 in vilenice 2013. Doslej je napisala devet romanov, med njimi Begune, Pelji svoj plug čez kosti mrtvih in Jakobove bukve, tri novelistične zbirke in dve knjigi esejev.


***

Mediji o knjigi:

»Zbirka Cankarjeve založbe Moderni klasiki je bogatejša za tri dela. Klasično delo škotske književnosti, sodobni roman Lakota in zbirko z naslovom Bizarne zgodbe. Psihologija, odnos do narave, družbe v prihodnosti, nova resničnost. To je le nekaj tem, ki se pojavijo v precej raznoliki zbirki zgodb.« - Maša Levičnik, Televizija Slovenija

»Tema, ki pisateljico zanima, je tudi naš nasilni odnos do narave, empatičnost živali v primerjavi s krutostjo ljudi in uničevanje planeta.« - Irena Štaudohar, Delo

»Bizarne zgodbe se berejo tekoče in dajo veliko. Med drugim potrjujejo, da je del idejne podstati literarnega sveta Olge Tokarczuk ozaveščeno stališče o pomembnih družbenih temah, enakopravnosti spolov, okoljski problematiki, odnosu do drugih živih bitij. Najpomembnejše pri tem pa je, da ta literatura dokazuje, da je mogoče biti na pravi strani, ne da bi bil v trendu in ne da bi bil dogmatičen.« - Petra Vidali, Večer

»Deset zgodb, deset različnih krajev in časov, deset različnih motivov in ena rdeča nit - bizarnost mejnih izkušenj in premaknjen pogled na stvarnost.« - Gloss

»Zgodbe so na prvi pogled zelo različne imajo nekaj skupnih točk; verjetno glavna skupna točka je, da zgodbe poskušajo pogledati na svet z nekoliko drugačnega zornega kota.« - Marko Golja, Radio Slovenija, 3. program

»Branje njene zadnje in prve v slovenščino prevedene zbirke zgodb, bleščečih Bizarnih zgodb v odličnem prevodu Jane Unuk, je čisti bratski užitek, to je knjiga, ki jo je mogoče strastno priporočiti vsakršnim bralcem.« - Igor Bratož, Delo

»V avtoričinem opusu kratke zgodbe sicer niso tako v ospredju kot romani. A Bizarne zgodbe enako prepričljivo raziskujejo tisti pogled, ki Olgo Tokarczuk vselej najbolj zanima, pogled, ki svet motri iz nenavadne, bizarne, ekscentrične perspektive. Svetovi, ki se odpirajo v deseterici Bizarnih zgodb, so tako najrazličnejši. Segajo od skorajda običajnih do povsem futurističnih, vse pa, naslovu primerno, odlikuje močan element bizarnosti.« - Radio Slovenija, 1. program

»Poljska nobelovka Olga Tokarczuk ni le mojstrica dolgih romanov, ampak tudi kratke proze. Zbirka z naslovom Bizarne zgodbe ima vsekakor primeren naslov. Marsikaj v njih je čudaškega ali vsaj nenavadnega. Naj si gre za pogled v preteklost, banalno sedanjost ali znanstveno-fantastično prihodnost.« - Simon Popek, Radio Slovenija, 3. program, www.rtvslo.si

»Bizarne zgodbe tako v različnih tehnikah in s sodobnimi pripovednimi strategijami preigravajo pretekla miselna vozlišča, vendar jih pregnetejo z možnostmi, ki nam jih prinaša tehnologija, ter opremijo s težavami in pastmi, ki so sopotnice razvoja in jih še ne znamo misliti.« - Matej Bogataj, Mladina

»Prevajalci Bizarnih zgodb v en glas poudarjajo, da je pridevnik bizaren v poljskem jeziku izredno redek, tako rekoč neznan, ter da je pisateljica za potrebe zbirke preoblikovala francoski izvirnik. Kakor koli, zbirka desetih zgodb se ves čas giblje med realizmom in nadrealizmom, s ščepci futurizma in premišljeno pripovedno disonanco, ob katerih vsakdanje situacije in življenjske zgodbe postajajo rahlo neobvladljive.« - Simon Popek, Radio Slovenija, 3. program