BOG V POSTKRŠČANSTVU

Name: BOG V POSTKRŠČANSTVU
Brand: SLOVENSKA MATICA
SKU: 966330
Price: 28.00 EUR
Availability: InStock

LENART ŠKOF

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

28,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Trda

28,00 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612134471

Mladinska knjiga ID

966330

Leto izida

2025

Datum izida

20.03.2025

Število strani

348

Velikost (šxdxv)

122 × 192 × 20

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

283

Jezik

SLO

Teža

150 g

Založnik

SLOVENSKA MATICA

Avtor

LENART ŠKOF

Opis

Delo je sklepni del filozofske trilogije Lenarta Škofa – po Etiki diha (SM, 2012) in Antigoninih sestrah (2018).

Knjiga v slovenski prostor prinaša izvirno monografsko delo, posvečeno filozofski teologiji, pri čemer se avtor v knjigi ukvarja tudi z aktualnimi vprašanji prepleta kvantne fizike in filozofske teologije v obliki nove kvantne teologije. Nova terminologija v knjigi se navezuje na elementarno filozofijo (ki jo v Sloveniji že dlje časa razvija avtor), filozofijo diha, sodobne filozofske študije magije ter v sklepu tudi na mistično filozofsko teologijo ljubezni. Bog v postkrščanstvu: elementarna filozofska teologija je delo na področju konstruktivne filozofske teologije. Izhaja iz širokega nabora virov, mislecev in tradicij ter je sintetično in ustvarjalno delo. Knjiga prinaša izviren argument o bogu, ki se napaja iz tokov novega materializma in sodobne filozofske teologije. Če eno izmed njenih osrednjih idej knjige, tj. tako imenovano tretjo dobo (»dobo duha«) razumemo kot »dobo diha«, se knjiga zavzema za novo in kreativno izkušnjo božanskega, izvirajočo iz elementov (zemlje, zraka, vode in ognja). Bog v postkrščanstvu je s tem materialna, elementarna in čutna teologija Boga po smrti ontoteološkega boga metafizike. Ponujena vizija boga, ki se navdihuje enako pri Luce Irigaray kakor pri Ludwigu Feuerbachu, je hkrati feministična in humanistična in v smislu svojega zavzemanja za novo okoljsko etiko zagovarja tudi možnost novega svetega zavezništva z naravo. S predstavitvijo in analizo klasičnih in sodobnih filozofij (Giordana Bruna, Arthurja Schopenhauerja, Ludwiga Feuerbacha, F. W. J. Schellinga in Maurice Merleau-Pontyja in Luce Irigaray) ter sodobnih mislecev filozofske teologije, kot sta John Caputo in Catherine Keller, je hkrati spekulativna in mitopoetična, saj se opira na nepričakovane, pozabljene ali zapostavljene vire, kot so vedska poezija in ameriški mormonizem ter na manj obravnavane, pozabljene ali marginalne osebnosti, kot sta Averroes in Amalric iz Bène.