Bomo Prusi ali Rusi?: geopolitični vidiki slovenske osamosvojitve in državnosti

Name: Bomo Prusi ali Rusi?: geopolitični vidiki slovenske osamosvojitve in državnosti
Brand: NOVA UNIVERZA
SKU: 765988
Price: 15.00 EUR
Availability: InStock

DIMITRIJ RUPEL

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

15,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

15,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789619447505

Mladinska knjiga ID

765988

Leto izida

2018

Datum izida

01.10.2018

Velikost (šxdxv)

165 × 234 × 14

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Jezik

SLO

Založnik

NOVA UNIVERZA

Avtor

DIMITRIJ RUPEL

Opis

Avtor se sprašuje o pomenu in razvoju slovenske državnosti na ozadju zgodovinskih dilem okrog samoodločbe slovenskega naroda; na ozadju prelomnih dogodkov, kot sta bili »slovenska pomlad« in jugoslovanska kriza, predvsem pa v povezavi z nedavno migrantsko krizo, s problemi državnih in evropskih meja, slovensko-hrvaških odnosov, evropske in slovenske zunanje politike. Geopolitična razprava se začne s citatom iz davnega leta 1869, ko je Fran Levec – v trenutku narodnega malodušja – postavil trditev: »Slovenci nimamo bodočnosti! Ali bomo Prusi, ali pa Rusi!«, sklepa pa s komentarjem aktualnih predlogov o umeščanju in razporejanju evropskih držav.

Za Slovence sta bili odločilni dve vsenarodni preizkušnji: plebiscit 1990 in referendum o vključitvi v EU in NATO 2003. V času med tema dvema dogodkoma so se razvili odlični odnosi z ZDA, vzpostavilo pa se je tudi racionalno ravnotežje med slovensko naklonjenostjo Američanom in Rusom, o čemer priča znani sestanek med Bushem in Putinom na Brdu leta 2001. Po letu 2003, predvsem pa po letu 2008 je bila slovenska zunanja politika pod notranjepolitičnim pritiskom: najprej so se pojavili natoskeptiki, nato tudi evroskeptiki. Medtem ko je v EU začel popuščati vpliv evropske Velike generacije (Wojtyła, Wałęsa, Havel, Kohl, Genscher, Gorbačov...), je prišlo v Sloveniji do zavračanja/stigmatizacije slovenske Velike generacije, ki so ji poleg kritičnih razumnikov (Nova revija) pripadali člani Demosa s Pučnikom in do neke mere celo Janez Drnovšek.

Po osamosvojitvi je Slovenija – tudi zaradi podpore med osamosvajanjem - gojila najboljše odnose z Nemčijo in Avstrijo. Nekdanje evforično zanimanje jugoslovanske Slovenije za povezovanje s Sovjetsko zvezo se je umaknilo privrženosti Zahodu in njegovim povezavam. Povečalo se je zanimanje za vključevanje v Srednjo Evropo oz. višegrajsko četverico. V prvem desetletju novega stoletja so pri tem nastopile motnje. Rupel komentira aktualno privlačnost slovensko-ruskih odnosov. Dotakne se tudi (nove) pobude o umiku Slovenije iz sredozemskega in višegrajskega bazena (Matej Avbelj). V novi Ruplovi razpravi/eseju nastopajo praktično vsi zunanje- oz. geopolitični problemi zadnjega desetletja: od migracij in terorizma, deformacij tradicionalnih političnih sistemov, populizma (novih obrazov) do vračanja starih shem (ancien regime). Za delo »Bomo Rusi ali Prusi« je značilna metoda kvalitativne sociologije, tj. »opazovanja z udeležbo« (participant observation).