Bonapartizem: prolegomena za študij fašizma

Name: Bonapartizem: prolegomena za študij fašizma
Brand: ZALOŽBA CF.
SKU: 861796
Price: 23.00 EUR
Availability: InStock

TOMAŽ MASTNAK

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

23,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

23,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612571528

Mladinska knjiga ID

861796

Leto izida

2022

Datum izida

02.02.2022

Velikost (šxdxv)

135 × 200 × 16

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

291

Jezik

SLO

Založnik

ZALOŽBA CF.

Avtor

TOMAŽ MASTNAK

Opis

Bonapartizem je pojem, ki ga politološka znanost vse pogosteje uporablja za označevanje političnega dogajanja v ZDA in (vzhodni) Evropi. Uporablja ga zato, ker z bolj konvencionalnimi političnimi pojmi ne more več razložiti, kaj se nam dejansko dogaja. A sam pojem bonapartizma je v resnici slabo razumljen. Praviloma označuje nekaj negativnega in nesprejemljivega, kaj to je in zakaj je takšno, pa še ne vemo natančno. Knjiga podrobno preučuje bonapartizem in problematizira pozicijo, s katere se danes s tem pojmom operira.

Pojem bonapartizem se je prvič pojavil v 19. stoletju v zvezi z državnim udarom Napoleona Bonaparta in politiko, ki je sledila, in z državnim udarom njegovega nečaka Napoleona III. 50 let pozneje. V obeh primerih je bonapartizem naredil konec revoluciji, ne da bi se ji odpovedal, vpeljal je diktaturo, ki se je opirala na demokratične elemente in uživala podporo ljudstva, pri tem pa je ljudstvo politično razlastil in promoviral družbene sile, ki so uveljavljale modernizacijske razvojne politike in večino prebivalstva tudi ekonomsko razlaščale in izkoriščale. Ludvika Bonaparta in njegov državni udar na podlagi splošne volilne pravice je obsojala vsa naprednjaška Evropa, medtem ko so se evropski vladarji nevoščljivo zgledovali pri njem. Kritiki so ga omalovaževali, a Bonaparte je moderniziral Pariz, industrializiral Francijo in v Evropi vzpostavil mednarodni red, ki ga je zamajala šele 1. svetovna vojna.

Tomaž Mastnak je sociolog, politični filozof, upokojeni svetnik na FI ZRC SAZU in dolgoletni predavatelj na eni najuglednejših univerz na svetu, Princeton.