Opis

Saj jih poznate – vznemirljivi, vendar nezanesljivi ljubimci, skrbni partnerji, ki vas zaprejo v kletko svojega ljubosumja, pretirano dramatični prijatelji, ki uporabljajo čustva bolj učinkovito, kot teroristi kalašnikove, zahtevni starši, ki jim prav v ničemer ne morete ugoditi, manipulativni sodelavci, zaradi katerih se ves čas ozirate čez ramo, in šefi z gigantskimi egi.

Na vas prežijo na ulici, v pisarnah, na internetu ali celo v vašem domu. S svojim šarmom, talentom, skrbnostjo, vznemirljivostjo ali karizmo si najprej pridobijo vaše zaupanje in vas nato povsem izpijejo.

Dr. Albert Bernstein, klinični psiholog, poslovni svetovalec in avtor številnih uspešnic, vam na preprost in humoren način razkriva lastnosti antisocialnih, narcističnih, histrioničnih, pasivno agresivnih, obsesivno kompulzivnih in paranoidnih vampirjev in vam ponuja cel arzenal strategij, kako se pred njimi zaščititi, še preden bodo v vas zasadili svoje čekane.

KAKO SE ZAŠČITITI PRED LJUDMI, KI VAS POVSEM IZPIJEJO?

»Na vas prežijo celo sedaj, ko to berete. Na ulici sredi belega dne, v pisarnah pod modrim utripanjem fluorescenčnih luči in morda tudi v toplini vašega doma – povsod so, na videz povsem običajni ljudje, vse dokler jih notranja nuja ne spremeni v plenilske zveri. Ne bodo vam izpili krvi – izpili bodo vašo čustveno energijo.«

S temi besedami Albert Bernstein začne svojo knjigo, ki je takoj po izidu postala svetovna uspešnica, izraz čustveni vampirji pa se je uveljavil tudi v strokovni literaturi.

Melodramatična prispodoba je namreč zgolj v vampirske kostume preoblečena klinična diagnoza posameznih osebnostnih motenj, za katere velja, da z njo nimajo težave tisti, ki jih imajo, temveč vsi drugi v njihovi okolici.

Na prvi pogled se ne zdijo prav nič drugačni od drugih ljudi, včasih so lahko celo prav peklensko privlačni ali pa angelsko dobrohotni, pozorni na vsako malenkost, ob njih se lahko najprej počutite varne, če pa jim prekrižaš načrte ali se počutijo ogroženi (četudi povsem neupravičeno), se prebudi njihova vampirska narava in prav nič ne bodo oklevali, da ne bi v vas zasadili svojih čekanov.

Vampirji, ki prežijo na vas ponoči, si želijo vaše krvi. Čustveni vampirji, ki vas bodo izkoristili, da bi zadovoljili katero koli potrebo, bodo imeli »tisti« trenutek in od vas mojstrsko izmamili ljubezen, denar, pozornost, delovne dosežke, zahtevali bodo vaše telo, dušo in srce, in prav nič jim ne bo mar, kako se ob tem počutite vi. Njihove potrebe bodo vedno bolj pomembne kot vaše, pravila zanje ne bodo veljala, nikoli (ampak res nikoli) ne bodo nič krivi, in če ne bodo takoj dobili tistega, kar bodo hoteli, vas bodo bombardirali s celotnim arzenalom, vse od prefinjenih do izjemno grobih čustvenih izpadov.

Tako kot se lahko vampirji v romanih spremenijo v netopirje, volkove ali temačno meglico, ki zlahka spolzi pod vrati, se lahko njihovi čustveni bratranci spremenijo v kar koli si od njih želite, da bi bili zgolj zato, da bi dobili tisto, kar si v resnici želijo oni. Če bi zanje rekli zgolj to, da so odlični igralci, bi bilo to nevarno podcenjevanje. Igrajo namreč tako dobro, da prepričajo tudi sami sebe.

Obe vrsti vampirjev uspevata v temi. Vampirji lačni krvi lovijo ponoči. Čustveni vampirji uspevajo v temnih kotičkih človeške narave. Svojo moč črpajo iz skrivnosti in vaše srečanje z njimi bo verjetno razkrilo več vaših temnih plati, kot ste si sploh mislili, da jih imate.

Tako krvoželjni vampirji kot tudi njihovi čustveni bratranci ne premorejo samouvida. Če želite prepoznati, ali je kdo bitje noči, mu nastavite ogledalo in opazujte, če je v njem njegov odsev. Če želite vedeti, ali je nekdo čustveni vampir, vzemite v roke kako knjigo, ki detajlno opisuje njihove osebnosti in počakajte, ali boste v njihovih očeh videli preblisk samospoznanja. Ne samo, da vampirji ne vidijo svojega odseva v ogledalu, nekateri čustveni vampirji ne vidijo niti ogledala.

Vampirizem je nalezljiv. Nekaj njihovih ugrizov in pripravili vas bodo do tega, da se boste obnašali prav tako nezrelo kot oni. Če se boste razburjali, dopustili, da vas prizadenejo, ali jim zaradi ljubega miru ves čas popuščali, boste vi tisti, ki boste trpeli.

Dr. Albert Bernstein vam zato v svoji knjigi ponuja opise, kontrolne sezname in primere, da boste lažje prepoznali posamezne tipe vampirjev in spoznali njihove strategije, obenem pa vam ponuja podrobna navodila, kako se zaščititi, da ne bi končali povsem izpiti. V knjigi je izbral pet najbolj pogostih osebnostnih motenj, ki okolici običajno povzročajo največ težav in tako se boste potopili v svet narcisoidnih, antisocialnih, paranoidnih, obsesivno kompulzivnih in histrioničnih vampirjev.

In ker je prepričan, da o resnih stvareh ni nujno vedno govoriti smrtno resno, se vam lahko zgodi, da vas bo potem, ko vam bo najprej vzelo sapo ob odkritju, kaj je v resnici povzročalo težave v vaših medosebnih odnosih, s svojim iskrivim humorjem pripravil še do tega, da se boste tako sebi kot tudi vašemu vampirju nasmejali do solz.

Vsekakor knjiga, vredna, da jo postavite v zbirko tistih knjig, ki ne smejo manjkati na vaših knjižnih policah.