Dunajska moderna in krize identitete

Name: Dunajska moderna in krize identitete
Brand: STUDIA HUMANITATIS, LJUBLJANA
SKU: 747801
Price: 38.00 EUR
Availability: InStock

JACQUES LE RIDER

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

38,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

38,00 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616798761

Mladinska knjiga ID

747801

Leto izida

2018

Datum izida

30.01.2018

Velikost (šxdxv)

134 × 195 × 35

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

102

Jezik

SLO

Teža

714 g

Založnik

STUDIA HUMANITATIS, LJUBLJANA

Avtor

JACQUES LE RIDER

Opis

J. Le Rider (1954) je francoski germanist in zgodovinar, kar je komaj dopustna oznaka za izjemnega poznavalca (filološkega in zgodovinskega) 19. in 20. stoletja srednje Evrope, zlasti avstroogrskega obdobja in prostora oziroma cele germanske civilizacije. Avtorjev širok pogled in razgled s stališča kulturne zgodovine zajema vsa polja od estetike do psihoanalize prek filozofije in lingvistike do poznavanja in razjasnjevanja judovskega sveta, kar je tudi naredilo iz njegovega dela Dunajska moderna in krize identitete absolutno referenčno točko za raziskovanje in bolj avtentično prepoznavanje tega obdobja v konkretnem, zelo multietničnem in plurikulturnem prostoru. Za Le Riderja je značilen izjemno koncizen, premišljen in natančen slog, brez sleherneega eklekticizma – kar je posebej pohvalno in redko pri obravnavi teme kot je dunajska moderna (1890–1938), ki je nabita z miti in mitizacijami. Le Rider se zato spoprime prav z mitom Dunaja, multietniče prestolnice raznorodnih ljudstev, produktivne interkulturnosti, inovatorskim rodnim mestom velikih modernih umetnikov, likovnikov, glasbenikov in književnikov (od Hofmannsthala do Schnitzlerja in Musila, od Klimta, Schieleja in do Kokoschke, od Mahlerja do Schoenberga), mestom prelomnih in stoletje zaznamujočih psihoanalitičnih teorij, od freudovske šole do Wittgensteina. Le Rider se s tega kritičnega in analitičnega stališča sprašuje o »koristnosti spomina za zgodovino« in ugotavlja, da je bil ta dunajski mit v veliki meri skonstruiran za nazaj, dejansko pa je že nakazoval patologije 20. stoletja – od antifeminizma in antisemitizma do vzhajajočih nacionalizmov. Osnovna avtorjeva teza je, da so dunajski intektualci in umetniki preživljali bolečo in globoko krizo identitete, ki je povezana z nestabilnostjo in krhkostjo subjektivnega »jaza«, ki je pač izgubil svoj racionalistični temelj in napoveduje značilno odčaranost postmodernizma.