Intersekcionalnost: perspektive strukturne, politične in reprezentacijske neenakosti

Name: Intersekcionalnost: perspektive strukturne, politične in reprezentacijske neenakosti
Brand: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA
SKU: 874950
Price: 19.90 EUR
Availability: InStock

ROMAN KUHAR , MAJDA HRŽENJAK , ALENKA ŠVAB

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

19,90 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

19,90 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789617128567

Mladinska knjiga ID

874950

Leto izida

2022

Datum izida

12.07.2022

Število strani

212

Velikost (šxdxv)

165 × 235 × 15

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Jezik

SLO

Založnik

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA

Avtor

ROMAN KUHAR, MAJDA HRŽENJAK, ALENKA ŠVAB

Urednik

MOJCA PAJNIK

Opis

V monografiji so predstavljeni izbrani rezultati temeljnega raziskovalnega projekta »Državljanstvo in diskriminacija: intersekcijski pristop k raziskovanju družbene izključenosti«. Avtorji in avtorice so diskriminacijo in družbeno izključevanje analizirali skozi intersekcijsko perspektivo spola, etnične pripadnosti, vere in spolne usmerjenosti, in sicer na ravni strukturne, politične in reprezentacijske intersekcionalnosti. Izsledki raziskave pokažejo, da politike še vedno ne naslavljajo intersekcijskih situacij neenakosti in diskriminacije oziroma jih vključujejo izjemoma, parcialno in nekonsistentno.

V politikah in medijskem diskurzu se občasno pojavlja intersekcija statusa ter spola ali starosti, vendar praviloma v pasivni obliki, kjer je intersekcionalnost vsebovana v opisu/diagnozi kompleksne situacije neenakosti, ta pa ni aktivno naslovljena v prognozi/ukrepih, ki jih prinašajo politike.

Družbene skupine (npr. moški, ženske, tujci, verske, spolne in etnične manjšine) se v analiziranih dokumentih pojavljajo kot homogene skupine, katerih identiteto v totalnosti določa ena osebna okoliščina, ki prekrije kompleksnost življenjskih potekov ljudi. Tudi v medijskem diskurzu intersekcionalnost večinoma ni reprezentirana niti kot obrobna tema, s čimer medijski diskurz reproducira in legitimizira homogenost in totalnost identitet.