Opis

Ko telo odpove in vas prisili v počitek

Nenehna sla po novem, hitrem, boljšem in delovne preobremenitve vas lahko priženejo do skrajnega roba moči. To je stanje izgorelosti, ki jo imenujejo tudi kuga 21. stoletja. Gre za opozorilni klic telesa, ki vam sporoča, da se morate ustaviti. Tina Bončina, avtorica priročnika Izgorelost – si upate delati drugače? v svoji praksi zadnja leta opaža vse več ljudi, ki njeno ambulanto obiščejo zaradi znakov izgorelosti. To je bil tudi eden od razlogov, da je v priročniku spregovorila o tej, danes tako zelo pogosti težavi.

Spremenite življenjske vzorce, ki vas uničujejo!

​Moram. Mudi se. Ni dovolj dobro. Ne smem počivati. Tudi vas vsak dan obhajajo te misli? Živite v hitrem tempu, imate za vsak dan natanko določen urnik (dela), dajete prednost vsem mogočim obveznostim, počitek pa nenehno prestavljate za nedoločen čas? Nekaj časa bo verjetno šlo, slej ko prej, pa vas bo telo pričelo na svoj način opozarjati, da ga preveč priganjate.

Opozorila, ki jih ne gre spregledati

Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi … Vse to so opozorilne lučke, s katerimi nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje in da svojih meja ne znamo ubraniti. Obolenje, ki se sprva pojavi nekje v telesu, je lahko zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost.

Pamet in priročnik Izgorelost v roke!

Avtorica tega priročnika obravnava izgorelost z obilo znanja in tovrstnih izkušenj iz prakse. V prvem delu opiše stres, njegove sprožilce ter normalne reakcije telesa nanje, v drugem delu izgorelost samo, v zadnjem delu pa se osredotoči na zdravljenje in vrste terapij ter spremembo življenjskega sloga.

»Vedno obstaja rešitev!«

Tako pravi Tina Bončina, avtorica priročnika Izgorelost – si upate delati drugače? Res pa je od nas odvisno, ali bomo prisluhnili telesu in prepoznali novo življenjsko priložnost. Dejstvo je, da po izgorevanju in zdravljenju nič več ne bo tako, kot je bilo, saj tudi ne sme biti. To bi pomenilo, da znova korakamo po isti poti. Ne pozabimo: Živimo enkrat, in to ne za delo. Živimo zase, za stik z drugimi, za tukaj in zdaj.

»Dopustite si, da iz izgorelosti izstopite ne samo drugačni, ampak celo boljši. Bolezni nam pomagajo raziskovati, izzovejo nas, popeljejo v neslutene globine, v katerih boli, seveda z razlogom – da ugotovimo, kako močni in pogumni smo zares. To bo s knjigo, ki jo držite v roki, bistveno lažje.« - Iz spremne besede Katje Krasko Štebljaj

​***

Mediji o knjigi:

»Knjigo je po tistem, ko je o tem tolikokrat pripovedovala, napisala na dušek, v štirih mesecih, torej bistveno hitreje, kot si lahko po njenih izkušnjah opomore iztrošeno telo.« - Simona Bandur, Delo

​»Gre torej za osebnostno strukturo, ki na perfekcionističen način vstopa v vse odnose.« - Tina Bončina v intervjuju za Delo

»Z enim stavkom bi lahko rekla, da izgorelost nastane, ker se ne poslušamo. Telo nam sporoča, kaj ni v redu, toda mu ne prisluhnemo.« - Tina Bončina v intervjuju za revijo Zarja & Jana

»Obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost.« - Urška Henigman, Radio Slovenija

»Z razlagami in nasveti nas usmeri na novo pot.« - Grazia

»Tina Bončina okrca tudi potrošniško družbo in oglaševalce, ki ljudem sporočajo, kaj vse jim bo izboljšalo življenje.« - Simona Kruhar Gabršček, MM – Marketing magazin

»Nobena terapija ne pomaga , če se človek noče pozdraviti. Prvi del zdravljenja je soočenje s tem, da nekaj ni v redu in da nečesa ne delajo prav, to pa je v popolnem nasprotju s tem, kar so mislili do tedaj.« - Tina Bončina v intervjuju za Manager

»Kaj, če izgorelost torej ni le posledica preobilice dela, ampak načina življenja oziroma odnosa do življenja?« - Lara Paukovič, Mladina

»Bolj živiš v stiku s svojimi vrednotami in željami, bolj boš zadovoljen. Nekdo to odkrije kmalu, že v šoli ali kot mlad odrasel človek , kdo drug pozneje. A vredno si je prisluhniti. Nikdar ni prepozno.« - Tina Bončina v intervjuju za V soboto, prilogo Večera

»Izgorelosti ne moremo pozdraviti na enak način, kot smo zboleli. Pomaga pa, da razumemo, kaj se nam dogaja, in ta knjiga je odločen korak k razumevanju. Vzemite jo v roke, da boste vedeli več in lažje sprejeli nove odločitve.« - Mojca Matoz, Delavska enotnost

»Nekateri bi želeli enoznačne odgovore, kako se zboli, zaradi česa se zboli, kako se simptomi postavijo. Ne gre. V realnem življenju je vse prepleteno, izgorelost prežema celotno človekovo delovanje.« - Tina Bončina v intervjuju za Primorske novice

»V priročniku najdemo skico človeškega telesa, ki prikazuje težave v posameznih delih zaradi točno določenih napačnih prepričanj oziroma zataknjenih avtomatskih misli; denimo predel vratu ali grla pri posamezniku okupira miselni sklop …« - Ona

»Bončina poudarja, da je izgorelost ozdravljiva bolezen, je opozorilo, da smo se razdajali za vrednote, ki niso naše, ter priložnost za napredek in za razmislek o vrednotah, ki ustrezajo nam samim.« - STA

»Vsakdo ima rezervoar energije, k ga moramo polniti, sicer se iztroši, podobno kot pametni telefoni, pojasnjuje Bončina. Vsak posameznik pa mora ugotoviti, kaj je njegova elektrika - to je lahko šport, družina, umetnost, pristni stiki, mir, narava itd.« - STA

»In če se zgodi, da doživite izgorelost, je, spodbudno meni avtorica, vedno mogoč nov začetek. »Popustiti je treba. Ne več držati vseh niti v svojih rokah, temveč delegirati, opazovati, počivati, dati prostor komu drugemu, uživati v sadovih svojega dela. Tako dobi življenje povsem novo razsežnost.« - Vlasta Kunej, Kmečki glas

​»Knjigo odlikuje kakovosten, mestoma duhovit jezik, avtorica pa spretno in na pravih mestih nemudoma postreže tudi s koristnimi terapevtskimi ter še kakšnimi priročnimi nasveti.« - Ingrid Mager, Dnevnik

​»Zdravnica psihoterapevtka Tina Bončina ugotavlja, da so se vrednote spremenile, v ospredju sta gospodarska rast in dobiček, ne ljudje. Posledično je bolniška odsotnost pri nas v štirih letih narasla za petino. Kronična utrujenost mine, pravi, po izgorelosti pa se ne moremo postaviti na noge in vstopiti v delovni proces tako, da nas to ne bi izčrpavalo.« - Barbara Kastelec, Družina

»K Tini Bončina, ki je, preden je šla na svoje, kot zdravnica sedem let delala na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, prihajajo po pomoč različni klienti, nekateri s potrebo nekaj narediti, še preden bi se znašli v večjih težavah, druge pa je že potegnilo v vrtinec, iz katerega se sami ne zmorejo rešiti.« - Urša Izgoršek, Nedelo