Izlet v Rusijo 1925

Name: Izlet v Rusijo 1925
Brand: ZALOŽBA SOPHIA
SKU: 741532
Price: 18.00 EUR
Availability: InStock

MIROSLAV KRLEŽA

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

18,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

18,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789617003215

Mladinska knjiga ID

741532

Leto izida

2018

Datum izida

08.03.2018

Velikost (šxdxv)

140 × 220 × 18

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Jezik

SLO

Založnik

ZALOŽBA SOPHIA

Avtor

MIROSLAV KRLEŽA

Opis

Dokumentarno-literarni potopis Krleževega potovanja v Moskvo (s prekinitvami na Dunaju, v Dresdnu, Berlinu, Königsbergu in Rigi) od jeseni 1924 do pomladi 1925, ki jih je sam označil kot impresije in meditacije. V njih kritično razmišlja o aktualnih družbeno-političnih vprašanjih in o umetnosti, dokumentarna poročila spaja s svojo značilno eruditsko kulturnozgodovinsko refleksijo in tudi izjemno liričnostjo. Prvovrsten dokument časa, ko je Moskvo obiskalo mnogo evropskih književnikov (mdr. P. Morand, G. Duhamel, E. E. Kisch, W. Benjamin), časa priprav za ustanovitev mednarodne organizacije »proletarskih in revolucionarnih« piscev. Krležo je sprejel narodni komisar za prosveto Lunačarski, udeležil se je razširjenega plenuma izvršnega komiteja Kominterne, na katerem je sodelovalo 120 delegatov iz 30 držav; te vtise opisuje v poglavju Kremelj. Naslovi drugih poglavij: O potovanju nasploh, Dunajske impresije I, II, III, Pogovor s senco Frana Supila, V Dresdnu, Berlinske impresije I, II, Kriza v slikarstvu, Meditacije o Aziji i Evropi, Skozi žalostno Litvo, V spalnem vagonu Riga–Moskva: primeri sodobne družbene mimikrije, Prihod v Moskvo, Na daljnem severu, Leninizem na moskovskih ulicah, Gledališčna Moskva, Admiralova maska, Velika noč, Prihod pomladi, Nekaj besed o Leninu, V muzeju ruske revolucije.Knjiga ima pomembno referenčno in spoznavno funkcijo, saj je Krleža polemiziral tako s propagandnimi tendencioznimi poročili o stanju v Rusiji kakor s kritikami, ki so temeljile na zelo slabem poznavanju ruske zgodovine. Kot je zapisal, ni čutil potrebe, da bi odstopal od resnice, pri čemer pa njegova resnica ni bila ne eksplicitno politična ne »statistična«, temveč zlasti humanistična in umetniška: »Bolj kot statistika so me na poti zanimali ljudje, človeški odnosi, gibanja, zavzemanja, razsvetljava, dinamika, vzdušje.« Prav ta pristop Krležo razločuje od številnih potopisov evropskih književnikov o ZSSR in njegovemu potopisu daje trajno vrednost.Spremno besedo je prispeval Andraž Jež, naslovnico pa Tinka Volarič.