Lističi

Name: Lističi
Brand: ZALOŽBA PIVEC D.O.O.
SKU: 940362
Price: 26.90 EUR
Availability: InStock

novo

MILAN DEKLEVA

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

26,90 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Trda

26,90 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789617204490

Mladinska knjiga ID

940362

Leto izida

2024

Datum izida

28.06.2024

Število strani

180

Velikost (šxdxv)

148 × 210 × 22

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

7580

Jezik

SLO

Teža

345 g

Založnik

ZALOŽBA PIVEC D.O.O.

Avtor

MILAN DEKLEVA

Opis

V osrednji pripovedi romana Lističi srečamo pesnika, pisatelja in urednika Alberta, ki se leta 1967 s svežim prevodom Calvinovega romana odpravi iz Ljubljane v Trst. Tam naj bi v dialogu s slavnim pisateljem razrešil nekaj prevajalskih zadreg. Obisk mesta pa odločno preraste poskus razrešitve nejasnosti v nekem besedilu in se spremeni v obračun z lastno preteklostjo pa tudi s polpreteklo zgodovino občutljivega obmorskega zaledja. V ozadju mojstrske literarne fikcije prepoznamo številne zgodovinske like: med njimi so pisateljev stric Albert Širok ter vrsta osebnosti iz sveta umetnosti in kulture ‒ Ivan Cankar, Italo Svevo, Vladimir Bartol, Srečko Kosovel, Ciril Kosmač, Edvard Kocbek, Avgust Černigoj pa tudi Albertov brat, mladinski pisatelj Karel Širok, ki je bil kot član organizacije TIGR leta 1942 ustreljen v Dragi pri Begunjah. A lističi, na katere si glavni protagonist romana sproti ali s časovne distance več let zapisuje dnevniške beležke in ki se v nekem trenutku, iztrgani iz dnevnika, premešajo v povsem samosvoj vrstni red, so veliko več kot zgolj dragocen dokument trpkosti nekega konkretnega prostora in časa: fragmentarno zasnovani roman ponuja virtuozno meditacijo o večnih temah človeštva. Z izrazitim eruditskim zamahom in s pretanjenostjo lirika se Dekleva dotakne vprašanj svobode in nasilja, jezika in spomina pa tudi umetnosti kot mogočne kreativne sile, ki je na sledi neulovljivosti življenja, kot bi ga želela vsaj za hip udomačiti samo zato, da bi na koncu priznala njegovo premoč. »Ali ni življenje podobno drevesu«, se sprašuje pisatelj, »ki mu ne vidim korenin in komaj kdaj zaslutim njegovo trdnost, privabi pa me s trepetanjem lističev?«