Opis

Cilj je naučiti se ljubiti popolno, ne da bi pri tem izgubili sebe!

- Kakšna je razlika med ljubeznijo in zaljubljenostjo?
- Ali obstajajo brezpogojna ljubezen in sorodne duše?
- Se lahko odločimo, da bomo nekoga vzljubili, in ali je res, da se nasprotja usodno privlačijo?
- Zakaj pride do prevare in ali jo je mogoče preboleti?

To je samo nekaj od vprašanj, ki jih postavlja in na katera natančno odgovarja Bruno Šimleša, vodilni hrvaški avtor duhovne literature. V svoji novi knjigi LJUBEZNOSLOVJE
nas uči, kako zgraditi zdrave, srečne in strastne odnose z drugimi. Najsi gre za partnersko ljubezen ali družinske, prijateljske in delovne odnose, avtor opozarja na ustaljene
zmote in napačna pričakovanja, ki jih vsiljujemo drug drugemu, nato pa predlaga rešitve, ki bodo vrnile zaupanje in zadovoljstvo v ta najpomembnejša področja življenja.

Če bi obstajala znanost o ljubezni, bi bila ta knjiga njen učbenik!

Bruno Šimleša - gost sobotne oddaje Zvezdana

Kdaj ste nazadnje pobrisali prah s srca in se imeli resnično radi? Če bi bila ljubezen znanost, bi bil hrvaški sociolog, pisec duhovne literature in kolumnist Bruno Šimleša avtor prvega znanstvenega dela! V ponovnem srečanju z Zvezdano odkrivata, kaj je ljubezen in kako jo priklicati v svoje življenje. Začenjata s prvo in pomembno lekcijo: ljubeznijo do sebe, govorita o izbiri partnerja in pretresata nezvestobo!

Zanimive misli iz knjige:

Ljubezen se opeva na vse mogoče načine – v najbanalnejših pop pesmicah in v najkrasnejši poeziji. O njej se govori, zaradi nje se živi, z njo na ustnicah se umira. Ljubezen je vtkana
v vse pore življenja. Mnogi ljudje, ki se ne morejo strinjati o ničemer drugem, so pripravljeni soglasno izjaviti, da je ljubezen smisel življenja. Toda kaj je pravzaprav ljubezen? (str. 15)

Dragi moji, če vedno delate to, kar se spodobi, je vaše življenje zagotovo nespodobno. (str. 29)

Oseba, ki jo ljubiš, ni tvoja, temveč svoja! Ne moreš je obdržati, saj je nimaš. Lahko jo samo ljubiš, in če v nekem trenutku postane jasno, da to ne zadostuje več, te osebe nisi izgubil,
ker je sploh nikoli nisi imel. (str. 50, 51)

Torej, dragi moji, prava ljubezen vsekakor obstaja. (str. 107)

Realno se zaljubljenost v večini situacij izraža kot skoraj noro občutje, kot prevzetost z neko osebo ali pojavom, in res se najpogosteje zaljubimo v nekaj, kar želimo videti, ne pa
v tisto, kar ta oseba resnično je. Res se najpogosteje zaljubimo v svojo idejo te osebe, v to, kar mislimo, da ta oseba je, ali kar želimo, da bi bila, ne pa v njo, kakršna je v resnici. Toda
dejstvo, da se zaljubljenost najpogosteje izraža kot fascinacija z nečim neresničnim, ne pomeni, da ne more počivati na resničnih temeljih. (str. 110)

Ljubosumni in posesivni osebi ni mar za vas! /…/ ljubosumni in posesivni osebi je mar samo zanjo! Mar ji je za ohranitev zveze, toda to ni povezano z vami, temveč z njo. Do zveze ji je zato,
ker ne verjame, da lahko ima ali da si zasluži boljšo zvezo, zato se panično boji izgube obstoječe zveze, ki ji vendarle daje občutek vrednosti. (str. 114, 115)

Verjemite mi, prava ljubezen je resnično večna. Lahko se preoblikuje, lahko spremenite odnos z osebo, ki jo ljubite, lahko se spremenita barva in ton ljubezni, toda ljubezen ne more izginiti … (str. 127)

Čeprav se nasprotja včasih privlačijo, pa podobnosti ustvarijo pristen ljubezenski odnos! (str. 138)

Za ljudi, ki so v zdravi zvezi, je /…/ pomembno, da se razumejo, za tiste v nezdravi zvezi pa je pomembno, da dokažejo, da imajo prav. (str. 229)

Ena od najpogostejših komunikacijskih težav je /…/ nepoznavanje razlike med nestrinjanjem in nerazumevanjem. Številne bitke so potekale glede tega in številne bodo še potekale, ker se
mnogi ljudje ne zavedajo, da ta pojma nista istoznačna. (str. 231)