Misleci in realni svet: izbrani filozofski spisi

Name: Misleci in realni svet: izbrani filozofski spisi
Brand: MOHORJEVA, D.O.O.
SKU: 830848
Price: 27.00 EUR
Availability: InStock

JOŽE HLEBŠ

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

27,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Broširana z zavihki

27,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9783708611280

Mladinska knjiga ID

830848

Leto izida

2021

Datum izida

27.01.2021

Velikost (šxdxv)

150 × 215 × 10

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Jezik

SLO

Založnik

MOHORJEVA, D.O.O.

Avtor

JOŽE HLEBŠ

Opis

Namen tega dela je obravnava tradicionalne metafizike, znanosti, ki jo je Aristotel poimenoval kot prvo filozofijo (prote philosophia). To mišljenje imenujemo tudi realizem, natančneje metafizični realizem, kjer relativno nasprotje med subjektom in objektom ne enačimo z nasprotjem med duhom in bitjo, ampak bit, ki je izvorno duhovna, zaobjema subjekt in objekt. Tudi subjektivnost človeka spada namreč v obsežnejši okvir objektivnega nasploh; je samo posebno izpostavljeno notranje mesto v velikem področju objektivnega.

Naloga metafizike ali ontologije je preučevanje bivajočega glede na bit, ki je za pojavom kot njegova notranja resnica. Zato »filozof« ni filozof, če ni metafizik, kajti metafizika je najosnovnejša znanost razuma, od katere so na ta ali oni način odvisne vse druge znanosti. Nasprotje metafiziki je transcendentalna fenomenologija ali t. im. »mišljenje biti«, ki se izdaja za »fundamentalno ontologijo« ali novo metafiziko, po kateri človek nima vnaprej dane narave (physis, bistva), ampak je zgolj »bit-v-svetu«, kar pomeni, da mora biti izvzet iz področja, katerega značilnost je odnos med subjektom in objektom, iz ratio, to je ravno iz tistega, kar je v mišljenju metafizike področje bistvenega. Zato mišljenje biti ne pomeni spoznanja tega ali onega območja resničnosti, ampak uvaja neko usodnostno-eksistencialno doživljanje, ki pomeni slovo od metafizike kot temeljne vede filozofije in s tem slovo od filozofije kot filozofije.