Opis

Po epidemiji je mularija spet v šoli, pouk poteka normalno, vse običajne najstniške dejavnosti prav tako. Le nekaj je drugače – simpatična šiškarska družina Jenko se je zaradi izgube očetove službe primorana preseliti iz Ljubljane v Idrijo ter soočiti z drugačnim načinom življenja in razmišljanja vseh generacij. Svet Ljubljančana Roka in Idrijčanke Mance je svet mladih ljudi v času po prvem valu širjenja koronavirusa C-19. Dogajanje je postavljeno v avtorici ljubo Idrijo, v kateri je kot dijakinja gimnazije preživela srednješolska leta in v katero se vselej rada vrača.

Čeprav sta se virus in iz njega izhajajoča bolezen v tem romanu namenoma izčrpala že po prvem valu, so njune posledice daljnosežne. Vpliv strahu pred virusom je pretresel temelje vsakdanjega življenja ter spodbudil vse generacije k premisleku o posledicah pohlepa in potrebi po solidarnosti. Nekaj zapisanega je povzetega po resničnih dogodkih, nekaj je izmišljenega, mogoče je zraven tudi kanček upanja na boljše čase.

Knjiga odslikava življenje dijakov; bralec se nasmeje ob hudomušnih dogodivščinah mladostnikov in zamisli ob veliki ljubezni Roka in Mance. Avtorica z veščim peresom pripovedovalke slika prizore iz življenja mesta in gimnazije ter opisuje raziskovanje novosti oziroma razlik, ki jih prej zapriseženi Ljubljančani po preselitvi v majhno mestece šele odkrivajo. Pravi biser pa predstavlja narečni govor. Avtorica je številne dialoge napisala v jeziku, ki ga govorijo dijaki. Gre za mešanico narečja in slenga, ki je živo in se spreminja. Za vse narečja nevešče bralce so v knjigi natisnjeni tudi »prevodi« v slovenski jezik, zato z razumevanjem zgodbe ne bo težav. Osvetlimo še naslov knjige, ki je večpomenski in izbran s premislekom. 500 let so rudarji pod mestom kopali rove v »obzorjih«. Podzemna obzorja so se zvrstila navzdol, v obratni smeri kot običajno štejemo zaporedna nadstropja v 13-nadstropnem stolpiču. Obzorje pa ni bilo pomembno samo za rudarje, ampak je v prenesenem pomenu pomembno tudi za junake te knjige in današnje Idrijčane. Mesto je stisnjeno v kotlino; vsak pogled na stik med hribom in nebom kliče po preseganju tega obzorja, svobodi in svetu brez meja.

Knjiga Nad obzorji je nastala med avtoričinim bivanjem v Pisateljski rezidenci v Idrijski rudarski hiši julija 2020.

Mateja Perpar je radijska napovedovalka, profesorica angleščine, prevajalka, pisateljica in glasbenica. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz angleškega jezika. Že v srednji šoli je svoje pesmi objavila v Idrijskih razgledih. Leta 1997 je njena zgodba Skrinja osvojila prvo nagrado na natečaju za najboljšo študentsko kratko zgodbo. Nagrajena zgodba je bila objavljena v reviji Dialogi, še dve pa v reviji Mladina. Kratka zgodba Gospod Z., viličar, je bila objavljena v okviru natečaja v reviji Mladika. Piše tudi pravljice, radijske igre in humoreske, ki jih objavlja v različnih oddajah na Prvem programu in na programu ARS Radia Slovenija.

Zelo dober odziv so doživele tri serije hudomušne kontaktne nanizanke Pri psihiatru, v katerih so poslušalci lahko sodelovali v živi razpravi o najrazličnejših tegobah, o katerih si največkrat ne upamo govoriti odkrito in javno. Leta 2005 je angleška različica njenega kratkega dramskega dela Vas lahko zapeljem z naslovom Allow me to Seduce You v avtoričinem prevodu doživela bralno uprizoritev v londonskem gledališču The Blue Elephant. Zaposlena je kot napovedovalka na Radiu Slovenija. Z glasbeno skupino Čmrljčki nastopa po šolah in vrtcih s pesmimi in pravljicami za otroke. Poleti leta 2020 je tri tedne bivala v pisateljski rezidenci v Idriji, kjer je v muzejsko zaščiteni rudarski hiši napisala mladinski roman Nad obzorji.