Opis

Poleg Plečnikovih arhitekturnih, urbanističnih in oblikovalskih stvaritev po Evropi in v domovini je skoraj enako pomembna sestavina njegove zapuščine tudi pedagoško delo na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ravno temu delu se posveča razstava z naslovom Nulla dies sine linea. Profesor Plečnik in njegova šola v Ljubljani (21. 10. 2022 – 26. 02. 2023), ki jo je pospremila tudi razstavna publikacija.Plečnik se je s poučevanjem seznanil že v Pragi, nadaljeval pa je kot profesor na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kasneje Fakultete za arhitekturo, kjer se je oblikovala tako imenovana Plečnikova šola. Tokratna razstava v Plečnikovi hiši tako skozi dela in spomine študentov sledi principom in nazorom Plečnikovega pedagoškega dela. Predstavlja naloge, ki so jih študentje dobivali od Plečnika, pri čemer so izkazovali visoko raven spretnosti pri risanju in projektiranju. Novinci so najprej dobili manj zahtevno nalogo iz umetne obrti – oblikovanje naslovnice knjige, kljuke, svečnika ali kosa pohištva, nekoliko kasneje pa še manjšega spomenika – vodnjaka, nagrobnika, kostnice, kapelice, tudi čebelnjaka.Delo v šoli je potekalo od jutra do odmora za kosilo in nato do večernih ur. Sobota je bila študentovski praznik in na ta dan so študentje po risalnici razpostavili svoje domače naloge ter jih najprej ocenili sami, nato pa je to storil še profesor. V tretjem letniku je arhitekturno risanje zamenjala arhitekturna kompozicija, kjer so se študentje posvetili zahtevnejšim nalogam – grobnicam in javnim poslopjem, torej cerkvam, šolam, poštam, gasilskim domovom in galerijam, pa tudi urbanističnim ureditvam. Ko je Plečnik začel dobivati večja zunanja naročila, so študentje sodelovali tudi pri teh načrtih. Nekatera naročila jim je dal v začetno razmišljanje, pri drugih so mu pomagali preizkušati njegove lastne rešitve.Razstava, ki jo je pripravila kustosinja Ana Porok s sodelavcema Katjo Ogrin in dr. Tomažem Jurco, predstavlja gradivo, ki se je po Plečnikovi smrti (1957) še do danes ohranilo v Plečnikovem kabinetu na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in v Plečnikovi hiši v Trnovem. Popisano in fotografirano gradivo nam ponuja edinstven in doslej še neraziskan vpogled v delovanje, metode in učne načrte Plečnikove šole.