Opis

Lila in Elena sta znova skupaj v Neaplju. Elena je v postopku ločitve, njena pisateljska kariera si je opomogla, ravno ko pričakuje tretjega otroka. Istočasno je noseča tudi Lila, ki je zdaj direktorica manjšega računalniškega podjetja in odločena, da bo za vselej spremenila sosesko.

»Elene Ferrante ne moreš nehati brati. Zaradi njenega načina pisanja, ker veš, da piše o tebi. Ampak to ni samo knjiga o pomenu in vrednosti iskrenega prijateljstva in medsebojne podpore, pa tudi nenehnega rivalstva. Zame je to tudi tenkočutna pripoved o veri v izobrazbo, o omejenih možnostih, ki jih imajo ljudje z obrobja, o pomenu ekonomske neodvisnosti žensk, o razrednih odnosih in ideološki razklanosti italijanske družbe v drugi polovici 20. stoletja. Močne feministične poante so tako vpete v vsakdanje položaje, da govorijo same zase.« - Dr. Milica Antić Gaber

ELENA FERRANTE je vzdevek italijanske pisateljice, ki si kljub izjemni mednarodni odmevnosti (njena dela se prevajajo v 40 jezikov) in pravcatemu valu ferrantemanije želi ostati neznana. Naj nam zadošča njeno pisanje.

***

Mediji o knjigi:

»Ljubitelji odločnega in neposrednega pisanja Elene Ferrante, ki jih prav zares ni malo, med drugim pravijo, da jim v dobi instagram filtrov in zlaganosti resničnostnih šovov ostajajo njene knjige kot zadnja oaza, v kateri se je mogoče še srečati s pristnim človekom in njegovo zgodbo.« - Govori.se

»Njuno prijateljstvo, kot je popisano v skupaj štirih knjigah, je življenjsko, polno nežnosti, podpore, zbliževanj in oddaljevanj, ljubosumja in zavisti.« - Liza & Maja

»To je knjiga o družinskih koreninah, ki nas zaznamujejo, ki jim ne glede na izobrazbo in pobege v navidez lepši svet ne moremo uiti. To je knjiga o ženski emancipaciji … To je knjiga, ki piše o vas.« - Urška Krišelj Grubar, Zarja & Jana

»Kakor koli obrnemo, Neapeljski cikel nam bo ostal v spominu kot ena najbolj psihološko izčrpavajočih in realistično izpričanih zgodb o rivalstvu … in prijateljstvu.« - Simon Popek, www.rtvslo.si

»V minulih desetletjih se je na ekonomskem, političnem, družbenem in kulturnem področju zgodilo veliko sprememb, ki so spremenile družinske vloge in z njimi družinsko življenje. To dogajanje od konca druge svetovne vojne do danes izvrstno popiše Elena Ferrante v neapeljski tetralogiji, ki jo zdaj v celoti lahko preberemo tudi v slovenščini.« - Radio Slovenija

»Roman O izgubljeni deklici je četrta knjiga slavnega Neapeljskega cikla italijanske pisateljice s psevdonimom Elena Ferrante, ki na ogrodju kontradiktornega odnosa med prijateljicama od otroštva v zgodnjih petdesetih letih do novega tisočletja in skozi njuno dozorevanje ter umeščanje v širši družbeni prostor ponuja tudi pregled italijanske družbe v drugi polovici 20. stoletja. Štirje romani (Genialna prijateljica, O novem priimku, O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo, O izgubljeni deklici) kronološko spremljajo Eleno in Lilo od zgodnjega otroštva do zrelega obdobja. V četrtem delu te nenavadne in izjemne tetralogije je poudarek na njunem materinstvu, konča pa se na pragu njunih 60. let, ko Lila izgine brez sledu. Ob koncu branja je jasno, zakaj o Eleni Ferrante in njenem Neapeljskem ciklu govori ves svet kot o pisateljskem in književnem fenomenu.« - Jožica Grgič, Delo

»Tako kot preostale tri knjige vas bo tudi zadnji del hipnotično vabil k branju, medtem ko si še vedno ne boste mogli odgovoriti, ali vas odnos med Lilo in Eleno, poln nežnosti, ljubosumja, zbliževanj in oddaljevanj, navdušuje ali ne.« - Elle

»Roman O izgubljeni deklici je skratka večji od življenja in je vse tisto, zaradi česar je Neapeljski cikel literarna uspešnica. A je tudi vse, zaradi česar ga cenijo tudi tisti, ki se sicer zmrdujejo nad takšnimi fabulativnimi akrobacijami. Med Eleno in Lilo je avtorica položila celo Italijo in celo vesolje ženske in ustvarjalke druge polovice 20. stoletja.« - Petra Vidali, Večer

»Že mogoče, da je zgodba postavljena v točno določen čas in točno določen prostor, a hkrati je brezčasna. Je namreč zgodba o prijateljstvu, povezanosti, rivalstvu, želji biti podoben drugemu, a obenem biti boljši od drugega. Iskren in živahen portret mladosti, ki mu uspe biti epski in intimen obenem, so rekli kritiki. Za ta portret je odgovorna Elena Ferrante.« - Vikend magazin

»Širšega vprašanja v ozadju zgodbe ni težko razumeti: Ferrante načenja temo naključja (ali usode?), ki posamezniku z golim rojstvom v "napačno" družino prepreči, da bi živel življenje, v katerem bi najbolje udejanjil svoj potencial in morda celo našel srečo. A pravi čar zgodbe se skriva drugje – v večno spreminjajoči se vezi med glavnima junakinjama.« - Ana Jurc, www.rtvslo.si