Odnos in jedro spoznanja

Name: Odnos in jedro spoznanja
Brand: CANKARJEVA ZALOŽBA - ZALOŽNIŠTVO D.O.O.
SKU: 571667
Price: 12.99 EUR
Availability: InStock

E-knjiga

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

12,99 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

E-knjiga

12,99 €

Na zalogi

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612318574

Mladinska knjiga ID

571667

Datum izida

27.03.2013

Velikost (šxdxv)

100 × 10 × 100

Teža

100 g

Založnik

CANKARJEVA ZALOŽBA - ZALOŽNIŠTVO D.O.O.

Opis

Kitajska filozofija je pri nas pogosto dojeta kot statična enota brez potenciala za prevpraševanje mitskih svetov. Takšno videnje je v Evropi še vedno nadvse razširjeno, zakaj Kitajska še vedno nastopa kot nekakšen model »anti-moderne«, kot simbol iracionalnosti in kot prikrita grožnja regresije v introspekcijo.

Knjiga, ki je pred vami, nudi drugačen vpogled v pisano panoramo kitajske idejne zgodovine, ki sega vse od antičnih protofilozofskih klasikov pa do sodobnih sintez evroameriške in postmaostične miselnosti. Vodi nas do uvida v posebnosti kitajskega iskanja Spoznanja, ki je vselej umeščeno v optiko strukturnih razmerij med človeško individualnostjo in svetom. Avtohtone kitajske filozofije so namreč vseskozi temeljile na strukturnem razumevanju realnosti. Spoznavanje sveta, katerega del smo tudi sami, je možno zgolj na osnovi združljivosti njegove strukture s paradigmatskimi vzorci našega dojemanja, razmišljanja in jezika, preko katerega ta svet tudi sami soustvarjamo. V tem okviru je vseobsežna struktura resničnosti sestavljena iz kompleksnih odnosov med posamičnimi entitetami bivanja in tvori v sebi zaključen, a hkrati neskončen sistem, katerega del smo tudi sami. Prav odprtost tega sistema je najpomembnejši dejavnik naše avtonomije. Strukturne povezave in odnosi, v katere smo vpeti, nas ne določajo, temveč dopuščajo našemu delovanju in našim odločitvam vselej neskončno število možnosti življenja in delovanja. V ta sistem živa bitja nismo vržena zgolj kot stranski učinki neke 'višje' urejenosti. V njem smo ljudje precej več kot determinirani kamenčki v mozaiku živopisane stvarnosti. Prav preko odnosov, v katere je vpet, razpolaga vsak človek v pogojih zagotovljene eksistence z možnostjo in z dolžnostjo soustvarjanja in sooblikovanja sveta, v katerem živi.

Takšno razumevanje človeškega bivanja nam nudi možnost kritične relativizacije idejne zgodovine človeštva. Zato lahko kitajska filozofija – vsaj delno - zapolni tudi vrzel odtujenosti, ki opredeljuje krizo sodobne »zahodne« filozofije. Drugačnost njenih uvidov v temeljna vprašanja bivanja je most, ki presega okvire utečenih predsodkov.

Iz Bukle:

Avtorica te obsežne in fascinantne študije je po rodu Prekmurka, sicer pa mednarodna priznana strokovnjakinja za kitajsko filozofijo, ki se je po doktoratu iz sinologije na Dunaju izpopolnjevala na kitajskih in tajvanskih univerzah, sedaj pa kot soustanoviteljica Oddelka za afriške in azijske študije FF v Ljubljani predava na katedri na sinologijo. Roškerjeva nas po uvodu, v katerem razjasni nekatere temeljne zablode v zvezi s t. i. vzhodnjaško miselnostjo, v katero se marsikdaj tlači nepregledno vrsto idejnih struj od Indije do Japonske, ki so pogosto polne vzajemnih nasprotij, sistematično in strokovno, zavzetemu bralcu pa povsem razumljivo, popelje skozi zgodovino kitajske filozofije. Ta se začenja že v antiki 11 stoletij pred našim štetjem in ima prvi vrh v Konfuciju (551–479), ki je v tistem času predstavljal samo eno od devetih osrednjih idejnih šol, se nadaljuje z obdobjem kitajske državotvornosti, ki je trajalo dobrih tisoč let (221 pr. n. št.–960) in je že postreglo s prvo reformo Konfucijevega nauka, potem pa se prek srednjega (druga reforma Konfucija) in novega veka (ki ga zaznamuje zaton tradicije) potegne do polpretekle zgodovine (sinizacija marksizma) in današnjih dni, ko je poleg ostalega že prišlo do tretje reforme Konfucijevega nauka. Izčrpno.
- Samo Rugelj