Otočani s Hemsöja

Name: Otočani s Hemsöja
Brand: LITERARNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO ŠERPA
SKU: 927800
Price: 20.00 EUR
Availability: InStock

AUGUST STRINDBERG

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

20,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

20,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789617199093

Mladinska knjiga ID

927800

Leto izida

2024

Datum izida

01.02.2024

Število strani

179

Velikost (šxdxv)

14 × 210 × 135

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

1027

Jezik

SLO

Teža

199 g

Založnik

LITERARNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO ŠERPA

Avtor

AUGUST STRINDBERG

Opis

V zgodbi o Johannesu Edvardu Carlssonu, še dokaj mladem moškem brez stalnega doma, ki pride služit k precej starejši vdovi Anni Evi Flod na otoku Hemsö v stockholmskem arhipelagu in se z njo tudi oženi, se je Strindberg navdihoval pri topografiji in prebivalcih resničnega otoka po imenu Kymmendö, kjer je preživljal poletja z velikim navdušenjem.

Dramatika, pripovednika in tudi slikarja Augusta Johana Strindberga (1849–1912), eno osrednjih osebnosti švedske književnosti, najbolje poznamo po psihološko naturalističnih in poznejših ekspresionistično simbolističnih dramah. Zato nas romaneskna “kmetska slika” Otočani s Hemsöja (Hemsöborna), ki jo je upodobil leta 1887, nemara preseneti. Čeprav niti v tem delu ne gre brez tragike (na koncu imamo eno truplo in enega pogrešanega), je vendar veliko bolj humoristično kot večina njegovega ustvarjanja. Z naturalističnim pristopom, ki ga med drugim zaznamujejo številne nadrobnosti iz švedske favne, flore in ribištva, je ustvaril večplasten in nazoren opis izoliranega otočka v neprijaznem severnem morju, kakršni so bili pri srcu tudi, denimo, precej mlajši finsko-švedski avtorici Tove Jansson.

Ironično je, da so mu Kymmendöjčani naposled radikalno odrekli gostoljubje prav zaradi romana, v katerem jih je ovekovečil, ker je v prikazu značajev in zgodbe same posegal po umetniški svobodi, kot mu je pozneje očital prototip vdovinega sina “Gusteljna”.
Kljub vsem ekscesom, ki so odbili Kymmendöjčane, je torej v knjigi otoška družba tista, ki preživi, ker je v svojem bistvu zdrava, prišlek Carlsson pa kljub domiselnosti in bogatim izkušnjam na koncu odpove. Mesto ali, bolje, velemesto je v obeh knjigah prikazano kot zadušljivo in neprijazno okolje; od tam prihajajo nezanesljivi obiskovalci in – povsem dobesedno – smeti. In prav iskreno navdušenje nad domačo zemljo je verjetno razlog, da so Otočani še danes priljubljeno berilo na Švedskem, kakor je Cvetje v jeseni na Slovenskem.